Drobtinice iz psihologije
Psihologija si v svojih raziskavah nenehno prizadeva prikazati in osvetliti človekovo duševnost, njegovo vedenje in osebnost. Duševne procese človek doživlja notranje, subjektivno, skozi vedenje pa se kažejo tudi navzven in tako postanejo dostopni za opazovanje.
Spoznanja sodobne psihologije so zelo pomembna za posameznike v vseh razvojnih dobah in za vso družino. Kot upokojena psihologinja si prizadevam, kolikor je le mogoče spremljati te zanimive izsledke. Iz revije Psihologija danes pridobim veliko koristnih nasvetov zase in za odgovore na vprašanje, kako zunanje okolje, se pravi družba vpliva na človekovo duševno zdravje.
Več časa zase. V hiter tempo zdajšnjega časa je vsak izmed nas vpleten po svoje. Znana je trditev, da še nikoli ni čas mineval tako hitro kot danes. Po vsej verjetnosti temu pripomorejo tudi nagle spremembe. Psihologi in drugi strokovnjaki so mnenja, da čas, ki ga namenimo sebi, pomembno pripomore k telesnemu in duševnemu zdravju. Na podlagi znanstvene raziskave je nemška psihologinja P. Grisslich pred nedavnim ugotovila, da na človekovo zdravje poleg drugih dejavnikov prvenstveno vplivajo: zadovoljujoče delo, socialno življenje in smiseln čas zase. A mnogi v brezglavi naglici posvečajo temu vse premalo pozornosti.
Ples je zdravilen. Nevroznanstveniki univerze v Bochumu so za ljudi, stare od 60 do 94 let, pripravili enkrat na teden poseben plesni program in skrbno beležili počutje udeležencev. Po šestih mesecih so ugotovili, da so bili plesalci veliko bolj telesno zdržljivi, pozorni in hitrih reakcij kot neplesalci.
Ženske bolje premagujejo osamljenost. Starejši osamljeni ljudje imajo pogosteje visok pritisk in sladkorno bolezen. Chicaški nevropsiholog John Cacioppo meni, da je osamljenost v starosti močno obremenjujoča, tako kot kajenje, prevelika telesna teža ter prekomerno pitje alkohola. Vse to oslabi obrambne sposobnosti organizma in skrajša življenje. Osamljenost povzroča depresijo, nespečnost in intenzivno izgubo spomina. Nemški psihologi pa v svojih raziskavah ugotavljajo, da je med osamljenimi v pozni starosti več žensk kot moških, drugi spet ugovarjajo tej ugotovitvi. Menijo, da v tej razvojni dobi zmorejo ženske bolje kompenzirati osamljenost kot moški: vdove se družijo z drugimi vdovami, trudijo se v skrbi zase, predvsem kar zadeva prehrano in videz. Seveda pa je treba to ugotovitev presojati s stališča posamezne osebnosti in splošnega zdravja.
Izrečene besede vplivajo na odločitve. Bodimo pozorni na malenkosti!
Imate povečan sladkor, zato se odločite jesti manj slaščic. Predvsem bodite ob tej odločitvi pozorni na besede, ni namreč dovolj, da si rečete: »Ne smem jesti sladkega.« Tako ne boste dosegli cilja. Bolje je, da zatrdite: »Ne jem sladkega!«
Pomoč svetovalcev. Nekateri se obračajo po nasvet na različne svetovalce v časopisnih svetovalnih rubrikah. Menim pa, da je težko svetovati, če si ljudje ne zremo iz oči v oči. Osebni stiki so namreč najboljši.
Nemški komunikacijski strokovnjak in psiholog Jonatan Briefs pa svetuje: »Humor in smeh sprostilno in osvobajajoče učinkujeta na slabosti in blokade. Provokativni pristop k težavam motivira prizadetega za ustreznejše ravnanje.«
V vsakem nasvetu pa poskušajte najti tudi drobec zase!
