Eksotično sadje kot priloga
Nekatere vrste pri nas manj znanega sadja domačini v tropskih krajih uporabljajo predvsem za prilogo, in to podobno kot krompir. V ta namen pogosto uporabljajo zelene jedilne banane (plantain), ki jih je mogoče kupiti tudi pri nas.
Tako kot vse vrste banan tudi zelene izvirajo iz jugovzhodne Azije, dandanes pa jih gojijo v vseh dovolj toplih območjih sveta. Plodovi so po navadi večji od banan, kot jih poznamo mi, in so zelene barve. Dozorele zelene banane se ne obarvajo rumeno, temveč hitro potemnijo. Zelene banane so bogate z vitamini A, B in C ter kalijem in železom. Sveže vsebujejo celo več koristnih snovi kot siceršnje banane, predvsem pa vsebujejo več škroba, vlaknin in manj sladkorjev. Meso je rumenkasto bele barve, pri nekaterih sortah je tudi rožnato. Sveže so težko prebavljive, zato jih je treba pred uporabo termično obdelati. Najbolj preprosto jih je skuhati, saj se ne razkuhajo, lahko pa jih tudi pečemo na olju ali maslu, cvremo, dušimo ali uporabljamo za peko na žaru. Če izvirajo iz ekološke pridelave, jih lahko pečemo ali kuhamo kar v lupini. Narezane na tanko lahko ocvremo podobno kot čips, kuhane pa lahko pretlačimo in uporabljamo tako kot pire krompir ali jih za zgostitev dodajamo omakam in juham. Zelene banane se kot priloga podajo k vsem vrstam mesa in zelenjave, lahko jih mešamo s stročnicami ali dodajamo različnim solatam. Dozorele lahko uporabljamo kot sladico, iz posušenih pa ponekod pripravljajo moko. Zelene banane uravnavajo prebavo in pomirjajo želodec. Notranjost lupine vseh banan hladi in pomirja kožo pri alergijah in pri pikih insektov. Ponekod jo uporabljajo tudi za odpravljanje bradavic, večinoma pa kot obrazno masko v kozmetiki.
Kruhovec
Mogočno drevo izvira iz Polinezije, od koder se je najprej razširil v Azijo, kasneje pa v vse evropske kolonije. Drevo je lahko visoko tudi do 30 metrov, postavlja se s košatimi listi in bogato obrodi. Dozoreli, do 30 centimetrov veliki okrogli sadeži vsebujejo veliko škroba in jih zato uporabljajo podobno kot riž in krompir. Kuhani ali pečeni sadeži po okusu spominjajo na kruh, zaradi česar je drevo tudi dobilo tako ime. Sadeži vsebujejo največ vitaminov B in C ter kalij, magnezij, cink. Kruhovec lahko kuhamo ali pečemo kar v lupini. Če iz njega pripravljamo omako ali prilogo, ga je bolje olupiti in narezati na kocke, ki jih pražimo na olju skupaj s čebulo, česnom in začimbami. Zmehčanega lahko uporabljamo kot prilogo k mesu, za pripravo karijev in omak ter za zgoščevanje juh. Zrele sadeže lahko skupaj z vanilijo, cimetom in trsnim sladkorjem kuhamo v kokosovem mleku ter postrežemo kot sladico.
Užitna so tudi semena, ki pa jih je treba skuhati in nato še prepražiti. Najbolje teknejo osoljena.
Kruhovec je naprodaj tudi konzerviran, kandiran, kot moka in v obliki čipsa. Uporaben je tudi v tradicionalni medicini. Z zdrobljenimi listi zdravijo razjede v ustih, razredčen mleček pa pomaga pri driski.
