Najstarejši herbarij, mamut in človeška ribica

Zgodbe | jun. '13

Prirodoslovni muzej Slovenije, ki domuje v Ljubljani, je osrednja naravoslovna muzejska ustanova. Izhaja iz nekdanjega Deželnega muzeja v Ljubljani in je za Botaničnim vrtom naša najstarejša kulturna in znanstvena ustanova z neprekinjenim delovanjem.

Pomembna osnova Prirodoslovnega muzeja Slovenije je bila bogata zbirka mineralov in knjig slovitega mecena, barona Žige Zoisa iz leta 1826. Sledi ji zbirka lupin mehkužcev F. J. H. Hohenwarta iz leta 1831 in zbirka žuželk Ferdinanda Schmida. Po mnenju kustosa dokumentarista Marka Aljančiča je bil muzej hkrati tudi zbirališče naravoslovcev, ki so tu že od leta 1849 pripravljali  sestanke s strokovnimi predavanji. Desetletje prej, leta 1839, pa je bilo ustanovljeno Muzejsko društvo za Kranjsko.

Atraktivno okostje mamuta
Muzejske študijske zbirke so zakladnice naravne raznovrstnosti, obiskovalce izobražujejo in jih seznanjajo z našo živo in neživo naravo.
Osrednja zanimivost geološko-paleontološke stalne razstave je mamutovo okostje, ki je bilo pred 75-leti najdeno ob regulaciji Nevljice v bližini Kamnika.
Časnik Jutro je o tej izjemni najdbi obširno pisal 16. marca leta 1938. »... V kanalu Nevljice, ki jo pravkar regulirajo ob znanem ovinku pod neveljsko cerkvijo, so delavci včeraj popoldne s krampi in lopatami naleteli na okostje ene največjih, najbolj slovečih pretpotopnih zverin, na ogromnega mamuta ...«
Na območju najdbe je bilo nekoč jezero. V skali pod cerkvijo so bili še v sorazmerno novejšem času pritrjeni kovinski obroči, za katere so pradavni prebivalci kotline privezovali svoje čolne. Mamut pa je verjetno predaleč zabredel v vodo in obtičal v blatu. To je bila druga najdba tega orjaka v Evropi. Prvega so našli pri Lyonu v Franciji. Neveljski mamut naj bi po mnenju strokovnjakov ležal v blatu kakih trideset tisoč let.
Posebnost muzeja so še zbirke rib, plazilcev, ptic ter okostja različnih vretenčarjev. Posebej sta predstavljena rastlinski in živalski svet gozda, barja in planin. Obiskovalci si s posebnim zanimanjem ogledujejo človeško ribico, ki je naša posebej cenjena naravna znamenitost.

Najstarejši slovenski herbarij
Muzej hrani v botanični omari starejše herbarijske zbirke. Med njimi je najstarejši herbarij na Slovenskem, zbirka Janeza Krstnika Flysserja iz davnega leta 1696. Razstavljeni del zbirke lesa pa je bil na ogled že ob slavnostnem odprtju muzeja leta 1831.
Zbirka žuželk Ferdinanda Schmidta je med najstarejšimi v muzeju. Najbolj zanimivi so njeni primerki jamskih hroščkov drobnovratnikov. Opisani so kot prve jamske žuželke na svetu. Zbirka prikazuje različne načine nabiranja žuželk v naravi in njihovo zaščito pred razkrojem.
Kustosi muzeja obiskovalce seznanijo, da so minerali v Zoisovi zbirki razvrščeni po zdajšnji  klasifikaciji, ki temelji na njihovi notranji zgradbi. Med njimi je tudi mineral zoisit, s pomenovanjem so se nekako oddolžili priznanemu zbiralcu Žigi Zoisu.
Ob vitrini s slovenskimi minerali sta na ogled zanimivi bidermajerski leseni mizi. Njuna posebnost je obloga s ploščicami iz Palnstorfove zbirke mineralov in kamenin.
S preureditvijo starih sistematskih razstav po ekoloških načelih se je Prirodoslovni muzej Slovenije že leta 1956 za tisti čas temeljito posodobil. Postal je zgled podobnim muzejem v južnem sosedstvu, navaja Marko Aljančič. Dodaja še, da je ljubljanski muzej prvi v nekdanji Jugoslaviji uvedel oglašanje razstavljenih živali, posnetih na magnetofonski trak.
V muzeju deluje knjižnica z blizu dvanajst tisoč enotami, s številnimi tematskimi razstavami pa gostujejo tudi v drugih krajih.
Zaposleni sodelujejo pri domačih in mednarodnih raziskovalnih projektih in z vso vnemo oblikujejo avdio, video in fotodokumentacijo, saj so zaskrbljeni nad človekovim neodgovornim poseganjem v naravo. Zaradi onesnažene vode ter uničene zaščitne ozonske plasti »bitja izumirajo celo v nedotakljivi divjini,« zaskrbljeno ugotavljajo strokovnjaki muzeja, zato z  raziskavami živalstva in rastlinstva ugotavljajo, kje so še ostala območja naravne raznovrstnosti, ki jih moramo obvarovati za zanamce.

Informacije:
Prirodoslovni muzej Slovenije, Prešernova 20, Ljubljana (vhod iz Muzejske ulice 1), je odprt od 10. do 18. ure, ob četrtkih do 20. ure, tel.št.: 01 241 09 40.
Dislocirana enota muzeja je tudi Alpski botanični vrt Julijana v Trenti, ki je od maja do konca septembra odprt vsak dan od 8.30 do 18.30. Vrt z okrog 600 različnimi vrstami rastlin leži v bližini zaselka Pri Cerkvi nad cesto, ki povezuje Kranjsko Goro in Bovec.