Varen dom – samostojna starost

Prosti čas | jun. '13

Večina starejših želi preživeti starost v svojem domu. Pa vendar ni vsako bivalno okolje primerno za starost. Verjetno vsak izmed vas ob tem pomisli - »Ah, svoj dom poznam do zadnje potankosti in se mi v njem ne more prav nič zgoditi!« Pa vendar je dejstvo, da se blizu 70 odstotkov padcev zgodi prav doma, torej v okolju, ki ga najbolje poznamo.

Zato je smiselno razmisliti, kako prilagoditi svoje stanovanje, da nam bo v starosti čim bolj prijazno. Z nekaterimi ukrepi namreč lahko precej zmanjšamo tveganje, da bi se poškodovali. Pri podjetju Senior plus d.o.o. smo razvili svoj sistem celostne ocene, na podlagi katere svetujemo starejšim in njihovim družinam, kako prilagoditi svoj dom. Svetovanje, ki ga opravljamo brezplačno, začnemo s pregledom tako imenovanih kritičnih točk. Dejstvo je, da ljudje pogosto ne poznajo vseh nevarnosti, predvsem pa ne rešitev, s katerimi bi odpravili nevarnosti. Večina teh rešitev pa je največkrat povsem preprostih in stanovalcu ne povzročijo nobenega stroška.
Tokrat bomo opozorili predvsem na splošne nevarnosti. Pregled doma po navadi začnemo že pred vhodom, kjer preverimo, ali stanovalcem grozi nevarnost zdrsa ali da se bodo spotaknili in padli; nato pa nadaljujemo pregled od prostora do prostora.
Vse pohištvo mora biti nameščeno tako, da se bomo lahko čim bolj gibali prosto, hkrati pa je vse dovolj stabilno in se ne bo premaknilo, če bomo po naključju potrebovali oporo. Pomembno je tudi, da so predmeti, ki jih uporabljamo, nameščeni na lahko dostopnih mestih. Pogosto imamo na tleh predmete, kot so čevlji, torbice, škatle, copati, drseče preproge, ki lahko predstavljajo nevarnost, da bomo padli. Za preproge svetujemo, da jih prilepite z dvostranskim lepilnim trakom, ki preprečuje drsenje, poravna pa tudi zavihane robove. Ti trakovi ne puščajo nobenih sledi in jih je mogoče preprosto odstraniti.
Stikala za luč naj bodo vedno lahko dosegljiva. Osvetlitev je na splošno izrednega pomena, ne sme biti premočna, hkrati pa mora dobro osvetljevati vse kotičke našega stanovanja. Največ pozornosti pa namenimo kopalnici. Ploščice so pogosto mokre in drseče, zato svetujemo, da na tla pred umivalnik in kopalno kad položite kopalniško preprogo. V kadi in v tuš kabini namestimo vsaj eno ali dve držali, s katerima si pomagamo v kad in iz nje ter s tem preprečimo padec. Držala namestimo tudi ob straniščni školjki, še posebej, če imamo težave z vstajanjem in usedanjem na stranišče. Tudi držala za brisače nadomestimo s primernimi ročaji, ki bodo zadržali našo težo, če bomo potrebovali oprijem.

Gibčno telo prepreči padce
Dobro je, da razumemo dejavnike, ki vplivajo na verjetnost, da bomo padli. Zelo poenostavljeno si jih lahko predstavljamo kot stolp, zgrajen iz kock. Čim skladneje so postavljene kocke, tem varnejši bo človek pred padci. Pomembno je, da to ravnovesje vzpostavimo tudi sami in tako preventivno ukrepamo pred morebitnimi poškodbami.
Čeprav ne gre zapostavljati nobenega od dejavnikov, je vendarle najpomembnejša telesna aktivnost. Nanjo imamo sami največ vpliva. Nikoli ni prepozno, da začnemo z vadbo. Tudi tistim starejšim, ki se niso nikoli ukvarjali z vadbo, se zaradi telesne aktivnosti stanje kmalu bistveno izboljša.
Starejši so pogosto prepričani, da bodo bolj varni, če se bodo manj gibali, vendar temu ni tako. Z redno telesno aktivnostjo okrepimo mišično moč, izboljšamo ravnotežje, gibljivost ter bistveno povečamo vzdržljivost. Na ta način preventivno zmanjšamo verjetnost, da bomo padli. Hkrati pa poskrbimo tudi za tako imenovano »rezervo« za dneve, ko bomo morda zboleli ali obležali zaradi poškodbe. Dejstvo je namreč, da pri dolgotrajnem ležanju hitreje izgubljamo mišično maso. Tako tisti, ki je prebolel bolezen, pogosto ni sposoben samostojno živeti in je dodatno izpostavljen tveganju, da bo padel. Z ustrezno telesno aktivnostjo pa je mogoče gibčnost vnovič povrniti na minimalno raven, potrebno za samostojno življenje.
Za preprečevanje padcev je priporočljiva tako zmerna telesna aktivnost, kakor tudi usmerjena vadba. Zmerne telesne aktivnosti so tiste, ob katerih občutimo povišan srčni utrip, se zasopemo in občutimo toploto. Priporočamo jih vsak dan vsaj 30 minut.
Usmerjeno pa vadimo individualno ali v manjših skupinah s terapevtom, in to dvakrat do trikrat na teden po 45 do 60 minut. Ta vadba je bolj intenzivna, sestavljena iz vaj za razvoj moči, gibljivosti in ravnotežja.
Sam priporočam vsaj nekaj ur vadbe s terapevtom, da vas nauči pravilnega opravljanja vaj ter vam pripravi vadbeni načrt. Tako bo vadba učinkovita ter varna.

Jernej Komazec je profesor športne vzgoje in osebni trener, ki je oblikoval svoj program vadbe za starejše za večjo gibčnost in preprečevanje padcev. Kot prostovoljec v več domovih starejših občanov vodi vadbene skupine. Če potrebujete pomoč ali vas zanima individualna vadba, ga lahko pokličete na telefon 040 367 507 ali pišete na e -naslov info@senior-plus.si
Enako velja, če želite opraviti pregled svojega stanovanja. Lahko vam pošlje seznam za preverjanje varnosti doma, z veseljem pa vam bo pri tem tudi brezplačno pomagal.