Sonce je koristno, a tudi nevarno

Dobro počutje | jul. '13

»Pomembna vloga v maščobah topnega vitamina D pri ohranjanju zdravih in močnih kosti je že dolgo znana. Ve se, da pomanjkanje vitamina D pri otrocih povzroča rahitis; pri odraslih bolezen mehkih kosti (osteomalacijo), pri starejših pa pripomore k razvoju krhkih in lomljivih kosti ali osteoporoze. Manj znano pa je, da vitamin D med drugim krepi tudi naš obrambni sistem, pomaga zdraviti artritis, onemogoča višanje krvnega tlaka ter zmanjšuje možnost zbolevanja za sladkorno boleznijo tipa 2,« pravi prof. dr. Marija Pfeifer, dr. med., vodja endokrinološkega oddelka v Univerzitetnem kliničnem centru v Ljubljani.

»Vitamin D nastaja v koži pod vplivom sončnih žarkov, nekaj pa ga je tudi v mastnih ribah severnih morij (največ v lososu), jajčnem rumenjaku, s soncem obsijani zelenjavi itd., pa tudi v posebnih kapljicah (holekalciferol), ki jih dobimo v lekarnah, a samo na recept. Zelenega, ki za zavarovanca ni plačljiv, lahko zdravnik napiše samo ljudem z osteoporozo in osteopenijo; belega, plačljivega, pa vsem, za katere zdravnik presodi, da jim bo jemanje vitamina D koristilo,« je še povedala. Ena steklenička, ki ne stane več od treh evrov, zadošča za dober mesec.
Vitamin D in sonce
Zaradi vse večje nevarnosti razvoja kožnega raka nas dermatologi neprestano opozarjajo, naj se izogibamo soncu med 11. in 16. uro. Vemo tudi, da je dolgotrajno sončenje brez zaščite škodljivo, še zlasti v poletnem času. Toda vitamin D nastaja v koži pod vplivom UV sončnih žarkov prav v teh »kritičnih urah«!
»Da bi ga dobili dovolj, pa nam ni treba biti v kopalkah ali se goli ure in ure sončiti! Dovolj je, da imate trikrat na teden po 10 do 15 minut roke (ali noge) in obraz izpostavljene soncu med enajsto in šestnajsto uro,« svetuje prof. dr. Pfeiferjeva. »Toda pozor: v tem času koža ne sme biti namazana s kremo z zaščitnim faktorjem, ki je višji od osem, sicer sončni žarki ne morejo prodreti skoznjo. Toda vitamin D ustvarjajo le sončni žarki, ki padajo na nas navpično. To pa se dogaja le od aprila do oktobra.«
V preostalih mesecih sonce ne daje dovolj primernih žarkov (padajo poševno skozi debelo plast ozračja, v katerem se UV žarki porazgubijo), da bi v koži ustvarili dovolj vitamina D, zato je nujno, da ga uživamo v obliki kapljic.
Koristi vitamina D
Vitamin D (holekalciferol) skrbi za vsrkavanje (absorpcijo) kalcija in fosforja v prebavilih, s čimer posredno uravnava rast in obnovo kosti, zato veliko pomanjkanje vitamina D povzroči rahitis pri otrocih in osteomalacijo pri odraslih, delno pomanjkanje pa pospeši nastanek osteoporoze.
Znani sta dve obliki vitamina D:
ergokalciferol – vitamin D2, ki nastaja v rastlinah, predvsem v gobah, ko so izpostavljene ultravijoličnim žarkom;
holekalciferol, vitamin D3 pa v ribjem olju in jajčnem rumenjaku, daleč največ pa ga nastaja v koži, če je izpostavljena sončni svetlobi.
V jetrih se ta vitamin pretvori v obliko, ki jo potem kri prenaša po telesu. Nato se v ledvicah pretvori v hormon D, ki pospeši vsrkavanje kalcija v črevesju in omogoča normalen razvoj kosti.
Vitamin D je pomemben še za:
- presnovo kalicija in fosfata. Skupaj tvorita hidroskiapatit, ki predstavlja anorganski del okostja, ki daje potrebno trdnost kostem, pa tudi zobem;
- optimalno izločanje inzulina iz beta celic trebušne slinavke in zmanjšuje nastajanje diabetesa tipa 2;
- omogoča normalno delovanje mišičnih in živčnih celic;
- povečuje delovanje obrambnih celic, ki laže napadejo in uničijo viruse in bakterije. Zato so bolnikom s tuberkulozo v preteklosti priporočali sončenje v sanatorijih na višinskem soncu,danes pa jih uspešneje zdravijo, če zdravilom za tuberkulozo dodajo tudi velike odmerke vitamina D;
- blaži avtoimunske bolezni (artritis, multiplo sklerozo, revmatska obolenja itd.) saj umirja limfocite, ki napadajo lastne celice, misleč, da gre za sovražne in telesu škodljive mikroorganizme;
- zmanjšuje tvorbo renina v ledvicah in s tem pojavnost visokega krvnega tlaka;
- zmanjšuje tudi nastajanje depresije;
- blaži epileptične napade.
Ljudje, ki imajo dovolj vitamina D, manj obolevajo za srčno-žilnimi boleznimi, pozimi imajo astmatiki manj okužb dihal, če pa se že okužijo, so manj časa bolni.
»Ameriške in kanadske raziskave so tudi pokazale, da ljudje, ki imajo dovolj vitamina D, redkeje zbolijo za rakom debelega črevesja in dojk.«
In koliko D vitamina potrebujemo?
»Približno 800 do 1000 mednarodnih enot,« pojasni sogovornica. Poleti vitamina D ni treba dodajati, če smo na soncu. »Sončna doza drži še mesec do dva po koncu sončnih dni, saj ima vitamin D dolg razpolovni čas.«
Jeseni, pozimi in spomladi ali če smo tedaj, ko je sonce najbolj močno v zaprtih prostorih, pa sogovornica priporoča, da jemljemo vitamin D. »Vitamina D je v multivitaminskih pripravkih samo od 200 do 400 enot, kar je premalo. Za trdne kosti, dobro delovanje imunskega sistema, zmanjševanje pojavnosti raka in drugih bolezni svetujemo od 1500 do 2000 enot na dan v kapljicah. Lahko ga uživamo vsak dan ali enkrat na teden v sedemkratni dnevni količini, kar je od 15 do 35 kapljic na teden ali kot predpiše zdravnik.« je sklenila dr. Pfeiferjeva


Ne pretiravajte s sončenjem
Sonce kožo spremeni in jo poškoduje, zato bi morali na soncu nositi pokrivala. Manj nevarno je sonce pred deseto in po 16. uri.
Dermatologi pravijo, da vsaka porjavelost kože posredno pomeni, da je v nekaterih kožnih celicah pod vplivom ultravijoličnih žarkov prišlo do kemijske okvare jeder. Kadar zaščitni mehanizmi odpovedo, lahko pride do razvoja rakavih celic. Okvare kožnih celic zaradi prepogoste izpostavljenosti sončnim žarkom se začnejo že ob prvem nezaščitenem sončenju dojenčka.
Sončne opekline so zmeraj posledica čezmerne izpostavljenosti ultravijoličnim žarkom. Sonce nas lahko opeče tudi ob oblačnih in meglenih dneh.
Zdravniki poudarjajo, da moramo biti še posebej previdni ob vodi, na pesku in na snegu, saj voda, pesek in sneg odbijajo sončno svetlobo in povečujejo količino UV žarkov, ki zadenejo kožo. Zato naj bi se pred odhodom na sonce vsak zavaroval z dobro zaščitno kremo - čim višji je faktor, bolj varuje pred škodljivimi UV žarki; ali se zaščitil s primernimi oblačili in pokrivali.
Preveč sonca škoduje
Rahlo opečena koža si v nekaj dnevih sama opomore, a le v primeru, če opečeni ne gre več na sonce! Ne pozabimo tudi, da je opečena koža, ki se olupi, še posebej občutljiva na sonce, saj je zelo tanka in ranljiva. Pomagajo hladni obkladki, hladne kopeli in hladilna mazila. Če ima opečeni mehurje, naj obišče zdravnika. Prav tako naj stori, če se pojavijo vročina, krči, bruhanje in zmedenost.
Sicer pa je znano, da so ultravijolični žarki med najpomembnejšimi vzroki prezgodnjega staranja kože. Ljudje, ki so veliko na soncu in ne uporabljajo zaščite, dobijo togo, usnjato kožo, posuto z gubami, temnimi lisami, pojavljajo se starostne bradavice, lahko tudi razširjene žilice.
Sonce povzroča tudi nastanek »starostnih lis ali peg« in luskastih aktiničnih keratoz, ki se lahko razvijejo v kožnega raka. Znano je tudi, da je pretirano sončenje eden od dejavnikov tveganja za nastanek melanoma, ki se v nasprotju z drugimi vrstami kožnega raka hitro razširi tako po krvi, kot tudi po limfnih poteh.