Plavanje – koristna in prijetna vadba
Plavanje je nedvomno zelo zdrava rekreacija, ki koristi vsemu telesu; krepi imunski sistem, povečuje telesno zmogljivost, zlasti pa krepi srce, pljuča, krvne žile, mišice, kosti in sklepe. Vadba v vodi je odlična za premagovanje posledic določenih poškodb, bolezni ali po operativnih posegih.
Z rednim plavanjem zmanjšujemo tveganje za nastanek in razvoj številnih kroničnih degenerativnih bolezni. Med drugim zmanjšuje vrednost slabih maščob v krvi, znižuje krvni tlak in pomaga pri uravnavanju telesne teže. Pomaga tudi pri urejanju krvnega sladkorja. S temi učinki plavanje preprečuje proces ateroskleroze krvnih žil.
Ena največjih prednosti tovrstne rekreacije je, da nam sila vzgona vode odvzame del telesne teže. S tem je gibalni aparat razbremenjen, zaradi česar je plavanje primerno tudi za tiste, ki imajo težave s koleni, kolki, hrbtenico in odvečno telesno težo. Veliko korist za krepitev hrbtenice dosežemo s hrbtnim plavanjem, ki sčasoma odpravi bolečine v hrbtu.
Telo je lažje
V vodi lahko delamo gibe, ki jih na kopnem ne moremo več, lahko na primer tečemo ali skačemo. Prednosti je veliko, ena izmed njih je tudi ta, da je srčni utrip ob enaki intenzivnosti vadbe nižji kot na kopnem in je zato srce manj obremenjeno. Voda zmanjšuje zastajanje tekočin v telesu ter onemogoča hitre in sunkovite gibe, zaradi katerih bi lahko prišlo do poškodb.
Največje koristi imamo od plavanja vsaj trikrat na teden po dve uri. Tako pridobite vzdržljivost ter vzdržujete kondicijo. Enako učinkovita za zdravje pa je tudi kombinacija plavanja enkrat ali dvakrat na teden z drugimi oblikami gibanja: s tekom, nordijsko hojo ali z vadbo v telovadnici.
Pred vsako vadbo se je treba ogreti, po vadbi pa narediti raztezne vaje. Z ogrevanjem pripravimo mišice in sklepe, srce in dihala za glavni del vadbe. Zadošča, če pet minut delamo lahke vaje, zlasti za ramena in gležnje.
Pravilne tehnike
Najprimernejša temperatura vode za sproščujoče plavanje je 23 do 27 stopinj. Koristno je osvojiti vsaj nekaj tehnik plavanja, da ne delamo napak. Zato je dobro obiskati tečaj ali se pustiti poučiti od dobrega plavalca. Ker se med plavanjem ne vidimo, je pomembno, da plavamo s partnerjem ali prijateljem, kar je tudi bolj varno, zlasti ko plavamo na daljše proge.
Kravl je najhitrejši način plavanja. Telo poskušamo postaviti čim bolj hidrodinamično. Predstavljamo si, da plavamo po meter široki cevi in se pri tem ne dotikamo sten. Zato moramo imeti pri vračanju rok v osnovni položaj komolce pokrčene v pravem kotu. Ko roko vbodemo v vodo pred glavo, jo postopoma iztegnemo, nato dlan potisnemo proti trebuhu in naprej proti stegnom. Na vsak zavesljaj z roko šestkrat ali štirikrat udarimo z nogama, dva udarca uporabimo, ko začne nasprotna roka začne vle
i vodo, ki jo zajame. To nastane pri počasnejšem ritmu.
Prsno plavanje je najpočasnejša tehnika, se pa pri njej najbolj sprostimo. Ker omogoča dober pregled nad dogajanjem v vodi, še zlasti ustreza rekreativnim plavalcem. Prsno plavanje predstavlja vrsto zavesljajev, s katerimi plavalec skuša razdeliti vodo pred seboj, da bi lahko s telesom šel skoznjo. Na začetku zavesljaja so noge še iztegnjene, nato pokrčimo kolena. Ko se odrinemo z nogama, stopala naredijo krožni gib. Na koncu zavesljaja z rokama navzven dvignemo glavo in zajamemo zrak, ko pa roki iztegnemo, izdihnemo ter zaključimo udarec z nogama.
Hrbtno plavanje - je ena najbolj učinkovitih vadb za krepitev in zdravljenje hrbtenice. Zavesljaje začnemo tako, da roki iztegnemo čim dlje nad glavo. Z dlanjo vlečemo, dokler ne zajamemo vode skoraj v liniji ramen. Nato telo povlečemo mimo te namišljene točke. Pri vsakem zavesljaju udarjamo z nogama šestkrat, štirikrat ali dvakrat. Ko plavamo zelo hitro, udarimo šestkrat, če želimo varčevati z energijo, pa naredimo dva udarca na vsak cikel rok.
Delfin. Prsna tehnika spominja na plavanje žabe, hrbtna na vodnega drsalca, delfin pa na gibanje delfinov – navzgor in navzdol s telesom. Tehnika je zelo naporna, ker je treba glavo dvigniti visoko in ker sta velik del zavesljaja obe roki hkrati nad vodo. Z nogo udarimo na začetku in na koncu zavesljaja.
