Pasji dnevi tudi za rastline v vrtu

Prosti čas | jul. '13

Temperatur, ki presegajo 30 stopinj, se prav hitro naveličamo, pa tudi rastline niso navdušene nad hudo vročino. Tako kot človeška koža trpi zaradi premočnih sončnih žarkov, se dogaja tudi z rastlinami, pa naj gre za drevje, grmičevje, lončnice ali vrtne rastline.

Tudi listi rastlin lahko zaradi premočnega sonca dobijo opekline. Posledično se zmanjša fotosinteza, s tem se spremeni  in upočasni presnova rastlin in hrane, kar pa vpliva na rast. Listi najprej izgubijo lepo svežo, temno zeleno barvo. Ta se zatem začne postopoma spreminjati v rjavo rumeno zelenkast odtenek.

Če pa je časovna izpostavljenost soncu daljša, se poškodbe stopnjujejo. Listi rjavijo, ovenijo, se sušijo in začno odpadati. Včasih listje odpade že avgusta. Prepričani smo, da se drevo suši, v resnici pa je krivo sonce in pomanjkanje vode. Tako drevo namreč spomladi spet nastavi nove poganjke. Tako se rastlina sama zaščiti pred propadom, seveda pa plodov ni, ker odpadejo.
Poškodbe preprečimo z naslednjimi  ukrepi:
- Z zalivanjem skrbimo za zadostno vlago. Že večkrat sem zapisal: ne zalivajmo prepogosto in malo, temveč raje bolj poredko, a takrat izdatno. S tem prisilimo koreninski sistem, da se razvija v globino, kjer išče vlago. Zalivamo s postano vodo, da preprečimo temperaturne šoke, ki negativno vplivajo na rastline.
- Pri gnojenju ne dodajamo preveč dušika, saj so take rastline izredno občutljive na poškodbe in bolezni. Ne gnojimo pretirano z UREO ali KANOM, vse to je v julijskih dnevih nepotreben strošek, pojavi pa se še dodaten problem olesenitve stebel pred zimo. Prepozno dozorevanje olesenelih poganjkov zmanjšuje odpornost zoper zmrzal. Glavni krivec pa je dušik. Primerneje je gnojenje in dognojevanje, če je to na vrtu potrebno, z uravnoteženim gnojilom, kot je bioorganik, od dušikovih gnojil pa norveški soliter, ki zaradi obilice kalcija in manjše vsebnosti dušika okrepi plodove, deluje pa zelo hitro in hkrati nevtralizira zemljo. Poganjki ne divjajo, so vitalni in dovolj dozoreli, da ne pozebejo.
- Rastline in sadike senčimo, s čemer zmanjšamo količino osončenja na površino lista. To dosežemo z mrežami za senčenje, ki jih razpnemo nad rastlinami na izdelano nosilno konstrukcijo. Mreža ima podobno funkcijo, kot jo ima zaščitna mreža proti toči, le da je gostejša in prepušča manj svetlobe. Mreža za zaščito proti toči prepušča od 10 do12 odstotkov manj sončnih žarkov kot jih dobijo nezaščitene rastline, mreža za senčenje pa prepušča od 30 do celo 50 odstotkov manj sončnih žarkov.
Rastline postanejo manj občutljive na pomanjkanje vode, kar je logično, saj so njene izgube manjše, listi se povečajo, saj potrebujejo večjo površino za asimilacijo in fotosintezo, rastline pa dajejo videz svežine in vitalnosti.
Seveda ne smemo zanemariti dejstva, da manjša prepustnost sončnih žarkov vpliva tudi na hitrost zorenja in dozorevanja plodov. Mreža proti toči povzroči približno sedemdnevno zakasnitev, mreža za senčenje s trideset odstotkov manjšo prepustnostjo pa zamakne dozorevanje za 10 do 14 dni in več, kar je bilo dokazano z eksperimenti. Vedeti pa moramo, da manj sonca pomeni tudi manj sladkorja v plodovih, saj se škrob slabše spreminja v sladkor.