Zavod naj bi dobil tudi sredstva od prodaje državnega premoženja
Na avgustovski seji je svet zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje največ pozornosti namenil poročilu o polletnemu poslovanju in predvidenem poslovanju do konca leta, ki naj bi bilo pozitivno, saj bo država zagotovila dodatna sredstva in tako pokrila vse povečane zavodove obveznosti. Svet je tudi razdelil sredstva za rekreativno, športno in kulturno dejavnost upokojencev in delovnih invalidov.
Za te dejavnosti je zavod letos namenil 193 tisoč evrov, enako kot lani. Na javni razpis se je prijavilo 11 organizacij upokojencev in delovnih invalidov, sredstva pa bo prejelo le sedem organizacij, saj druge ne izpolnjujejo pogojev razpisa, predvsem pa pogoja, da so organizirane na državni ravni. Ker na višino dodeljenega denarja najbolj vpliva število članov v posamezni organizaciji, bo največ denarja – skoraj 130 tisoč evrov - prejela Zveza društev upokojencev Slovenije, saj ima več kot dvesto tisoč članov. Med invalidskimi organizacijami pa bo prejela največ Zveza delovnih invalidov Slovenije, in to dobrih 28 tisoč evrov, saj ima več kot 33 tisoč članov.
Razpis za imenovanje članov sveta ZPIZ
Zdajšnjemu organu upravljanja ZPIZ Slovenije se bo konec leta iztekel štiriletni mandat. Novi zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) je uveljavil določene spremembe v sestavi sveta. Namesto 27 članov bo novi svet imel 26 članov: 7 jih bo imenovala Vlada RS, 7 sindikalne zveze in konfederacije, reprezentativne za območje države, 7 delodajalska združenja na ravni države, 3 člane zveze ali organizacije upokojencev na ravni države, po enega pa reprezentativna organizacija delovnih invalidov in delavci pokojninskega zavoda.
Novi svet zavoda se mora v skladu z ZPIZ-2 konstituirati najkasneje do 31. 12. 2013. Zato je svet zavoda na avgustovski seji sprejel sklep o izvedbi razpisnega postopka za imenovanje članov sveta, da bi volilna opravila potekala v skladu z določbami statuta zavoda. Razpis bo objavljen v Uradnem listu.
Manj prihodkov od prispevkov, več iz proračuna države
V skladu z zakonom o izpolnjevanju proračuna RS v letih 2013 in 2014 je moral pokojninski zavod pripraviti polletno poročilo o poslovanju, ki ga je svet zavoda obravnaval na avgustovski seji in ga posredoval pristojnemu ministrstvu.
Temelj za oceno poslovanja pokojninskega zavoda v letošnjem prvem polletju so izhodišča, ki so upoštevana v sprejetem rebalansu državnega proračuna za leto 2013 in jih je državni zbor sprejel že julija. Ta pa se razlikujejo od projekcij in izhodišč, ki so bila podlaga na pripravo finančnega načrta ZPIZ za to leto.
Pri pripravi ocene poslovanja za leto 2013 je zavod upošteval realizacijo prihodkov in odhodkov za obdobje januar-junij 2013, prav tako pa tudi nekatere spremembe zakonov, ki vplivajo na njegovo poslovanje. Naj posebej opozorimo tudi na odločbo Ustavnega sodišča RS o 143. členu ZUJF.
Dosedanje poslovanje in ocena poslovanja do konca leta kaže, da zavodu ni treba pripraviti sanacijskega načrta, saj sprejeti rebalans proračuna RS za leto 2013 na novo določa zadostno višino dodatne obveznosti državnega proračuna, ki bo zavodu zagotovil toliko sredstev, da bodo pokriti vsi stroški. Svet je tudi ocenil, da zavodu ne bo treba sprejeti rebalansa finančnega načrta.
Iz poročila sledi, da so bili polletni prihodki zavoda 2.430.262.362, odhodki pa 2.427.708.490 evrov. Po oceni pa bo imel pokojninski zavod v letu 2013 malo manj kot 5 milijarde evrov tako prihodkov kot tudi odhodkov.
Naveden pa je tudi skrb vzbujajoči podatek, da se v primerjavi s prvotnim finančnim načrtom zmanjšujejo prihodki iz prispevkov, ki naj bi dosegali le 65,9 odstotka (finančni načrt je predvideval 68,6%), zato se tudi povečujejo obveznosti države. Po finančnem načrtu naj bi KAD zagotovil zavodu 120 milijonov evrov, je pa možno, da jih zavod ne bo prejel v celoti. Ni vprašljiv znesek 50 milijonov, ki jih mora v skladu z veljavno zakonodajo KAD nakazati najkasneje do konca septembra tekočega leta, pač pa dodatno predvidenih 70 milijonov, ki naj bi jih KAD nakazal zavodu od prodaje državnega premoženja.
