Srbenje – pogosta posledica suhe kože

Dobro počutje | okt. '13

Neprijetno in dolgotrajno srbenje je pogosta težava starejših ljudi. Praskanje prinese le prehodno olajšanje, zato je treba odkriti pravi vzrok srbenja. Teh pa je precej.

Pri starejših ljudeh je po navadi vzrok za srbenje suha koža, zato so težave izrazitejše pozimi, ko centralno ogrevamo stanovanja, in tako izsušimo zrak v prostorih.
Tudi pri mlajših osebah z atopičnim dermatitisom in osebah, ki se pogosto umivajo, je koža zelo suha in se drobno lušči ter srbi. Taka koža je tudi bolj občutljiva za zunanje, dražeče snovi in okužbe. Težave so vedno izrazitejše in bolj moteče v zimskem obdobju.

Kako si pomagamo?
Zdravljenje srbeža zaradi suhe kože je zelo preprosto. Potrebna je uporaba neagresivnih, ph nevtralnih mil in šamponov. Bolje je, da ne uporabljamo tekočih mil v zimskem obdobju, ker se težko v celoti sperejo s kože in jo zato dražijo. Takoj po tuširanju se je treba namazati z negovalnim mazilom ali mlekom, da ujamemo vodo, ki je v povrhnjici. Boljša so tista negovalna mazila, ki vsebujejo ureo ali hialuronsko kislino, ki dodatno vlažita kožo, saj vežeta vodo iz okolice. Nekatera negovalna sredstva vsebujejo omega maščobne kisline, ki obnavljajo v koži zaščitni lipidni sloj in delujejo rahlo protivnetno.
Svetujemo tudi občasne oljne kopeli. Najpreprosteje jih pripravimo tako, da vodi dodamo žličko ali dve oljčnega ali mandljevega olja, lahko pa kupimo že pripravljene oljne kopeli.
Ob intenzivnem srbenju svetujemo mazanje kože z mazili proti srbenju (0,5-5% mentol), s hladilnimi mazili ali krajši čas z lokalnimi kortikosteroidi. Svetujemo tudi uživanje antihistaminikov.
Ob srbenju kože vedno pomislimo na koprivnico in garje. Tisti z garjami, ki zelo skrbijo za svojo higieno, pogosto nimajo vidnih sprememb na koži, muči pa jih hud srbež, in to predvsem ponoči, ko ležijo v topli postelji. Ob sumu na koprivnico iščemo vnovičen pojav izpuščaja na telesu ali s topim predmetom podrgnemo po koži in počakamo nekaj minut, da se pojavi značilna vzbrst urtika, ki spominja na kožno spremembo, ko nas speče kopriva. Od tod tudi ime.
Srbenje povzročajo tudi piki različnih insektov. Na mestu pika se na koži pojavi vsaj kaka rdeča ali modrikasta bunčica.
Srbenje kože je lahko znak sladkorne bolezni in motenega delovanja ščitnice, pa bolezni notranjih organov, predvsem jeter in ledvic ter malignega obolenja. Hud srbež kože brez vidnih znakov je lahko tudi posledica močnejše, dalj časa trajajoče notranje psihične stiske, depresije in tesnobnosti.

Srbeče bunčice
S praskanjem lahko povzročimo številne okužbe kože, kar se kaže z mehurčki, gnojnimi mehurčki in krastami.
Predvsem pri starejših ljudeh se včasih po ramenih, izteznih straneh rok in nog zgornjih ter zadnjičnih mišicah (gluteusih) pojavijo zelo srbeče bunčice, ki imajo na vrhu droben mehurček. Srbenje se precej zmanjša, ko oseba spraska tako bunčico.
Vzroka za to najpogosteje ne najdemo. Lahko gre za alergijo, vnetno žarišče v telesu (angina, zobni proces) ali zamotano delovanje notranjih organov. Srbeče bunčice zdravimo z negovalnimi mazili in sredstvi proti srbenju v mazilih, kortikosteroid v mazilih, anestetiki v kremah ter predvsem zvečer z antihistaminiki v tabletah, ki pomirjajo. Če so težave hujše, poskusimo z fototerapijo ter s pomirjevali.
Ko ugotovimo, kaj je vzrok za srbež, zdravimo s sredstvi proti srbenju v mazilih (npr. mentol) ali z nizkopotentnimi lokalnimi kortikosteroidi v mazilih in antihistaminiki. Ob izrazitejšem srbenju svetujemo pomirjujoče antihistaminike, denimo s 25mg hidroksizina. Upoštevati pa je treba njihov stranski učinek - zaspanost. Zelo je pomembna tudi ustrezna nega kože za obnavljanje maščobnega zaščitnega plašča.
V hujših primerih kožo zdravimo s fototerapijo z UVB žarki in antidepresivi. Včasih je potreben tudi pogovor s psihologom.

Podzavestno praskanje
Dalj časa trajajoče praskanje navidezno povsem normalne in zdrave kože lahko sproži nastanek reaktivnih procesov v koži. Koža reagira na stalno draženje in nastanejo rdečkasti ali sivkasto modri vozlički, ki so na vrhu spraskani. Najdemo jih najpogosteje na golenih, nadlahteh ali podlahteh, lahko pa nastanejo tudi drugje na koži. Ljudje se po navadi niti ne zavedajo, da se praskajo in da jim je to nekakšna sprostitev napetosti.
Zaradi intenzivnega praskanja nastanejo tudi žarišča zadebeljene kože s izrazitejšimi kožnimi črtami, in to predvsem zadaj na vratu, vekah, na hrbtiščih rok in nog, kar imenujemo lichen simplex chronicus. Obe kožni spremembi zaradi prekomernega praskanja zdravimo s kortikosteroidi pod okluzijo (kožo povijemo) in antihistaminiki. Predvsem pa skušamo človeku pojasniti, da z nenehnim praskanjem kožne težave še poslabša, torej je najpomembnejši ukrep, da se neha praskati.