Kaj nam o našem zdravju povedo številke?
Zdravja res ni mogoče izražati zgolj s številkami, kljub temu pa nam kanček statistike lahko pomaga razumeti, kaj se dogaja z organizmom, kaj mu škoduje in kaj prija ter v kakšni kondiciji smo, katere so naše dobre in katere šibke točke. Če ste v dvomih o posameznih vrednosti izvida laboratorijskih in drugih preiskav, pa tudi, če vas kljub normalnim izvidom pestijo težave, se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom.
Med najpomembnejše parametre, povezane z zdravjem, sodijo:
Krvni tlak (pritisk)
Optimalni krvni tlak: do 120/80 – manj kot 120 mmHg (sistolični)* in manj kot 80 mmHg (diastolični)*.
Hipertenzija: 90 do 99 mmHg in 140 do 159 mmHg.
*Sistolični (zgornji) krvni tlak – najvišji pritisk v žilah, neposredno po skrčenju srčne mišice.
*Diastolični (spodnji) krvni tlak – najnižji pritisk v žilah neposredno pred vnovičnim skrčenjem srčne mišice.
Za normalne vrednosti po najnovejših smernicah velja krvni tlak pod 130/85 mmHg, meja normale sega do 140/90 mmHg (ko si ga merite sami, doma, so 'varne' vrednosti do 135/85 mmHg). Povišan krvni pritisk je nevaren, saj močno ogroža organizem – nevarnost arterioskleroze, notranjih krvavitev in strdkov ter možganske kapi – ta je pri hipertonikih kar 7-krat večja kot pri njihovih vrstnikih z normalnim krvnim tlakom.
Previsok krvni tlak nenehno obremenjuje srce in ožilje. Za zdravje je nevarno zvišanje obeh tlakov – sistoličnega in diastoličnega, čeprav je pri starejših sistolična hipertenzija bolj problematična od diastolične. Večja je tudi možnost srčnega infarkta, težav s srcem in ožiljem, izločili (odpoved ledvic) itd. Če sistolični krvni tlak znižamo za 10 mm Hg, diastolični krvni tlak pa za 5 mm Hg, se tveganje za bolezni srca in ožilja zmanjša kar za tretjino.
140/90 mmHg je meja normalnega krvnega tlaka
Srčni utrip (pulz)
Vrednosti normalnega srčnega utripa v mirovanju se gibljejo med 60 in 100 udarcev na minuto. Ponoči je srčni utrip lahko tudi nižji – 40 udarcev na minuto. V starosti je minimalni srčni utrip 220 udarcev na minuto. Pri pospešeni telesni dejavnosti naraste na 150 udarcev na minuto (približno).
Pospešen srčni utrip se pojavlja pri boleznih ščitnice, slabokrvnosti, boleznih ali motnjah v delovanju srca in ožilja itd.
60-100 udarcev/minuto je meja normalnega srčnega utripa
Krvni sladkor
Po merilih svetovne zdravstvene organizacije (SZO) je na tešče zgornja meja normalnega krvnega sladkorja šest milimolov na liter in 7,8 milimolov na liter dve uri po zaužitju hrane.
Normalne vrednosti glukoze v krvi se sicer gibljejo med 3,5 mmol/L in 5,6 mmol/ (na tešče) ter do 7,8 mmol/L (po jedi), medtem ko vrednosti višje od 7 mmol/L na tešče in višje od 11 mol/L po jedi že pomenijo sladkorno bolezen.
Najboljša preventiva zoper povišanje sladkorja v krvi je zdrav način življenja, redna telesna dejavnost, čim bolj naravna in raznovrstna prehrano v zmernih količinah, z obilico vlaknin – zelenjava, sadje, polnozrnati izdelki…, preprečevanje in premagovanje stresa ter počitek in spanje.
3,5-5,6 mmol/L na tešče je normalna vrednost glukoze
Maščobe v krvi
Maščobe v krvi vključujejo trigliceride (lipide) in holesterol.
Normalne (priporočljive) vrednosti trigliceridov v krvi: do 1,7 mmol/L.
Normalne (priporočljive) vrednosti holesterola v krvi:
Skupni holesterol: do 5 mmol/L.
LDL ('slabi', nevarni holesterol, z nizko gostoto) holesterol: do 2,6 mmol/L.
HDL (dobri, 'koristni' holesterol z visoko gostoto) holesterol: več ko 1 mmol/L; – ženske več kot 1,3 mmol/L in moški več kot 1,1 mmol/L.
Poleg koncentracije celotnega in obeh vrst holesterola (LDL in HDL) je pomembno tudi razmerje med LDL in HDL, med skupnim holesterolom in HDL oziroma LDL ter med trigliceridi in HDL. Optimalno razmerje med skupnim holesterolom in HDL je manjše od 5, med skupnim holesterolom in LDL pa 2 ali manj. Optimalno razmerje med trigliceridi in HDL je 3,5 ali manj; razmerje 4,5 že pomeni povečano tveganje za srčno-žilne zaplete.
Povišane maščobe v krvi predstavljajo resno tveganje za zdravje in vitalnost. Če je LDL holesterola v krvi preveč, se začne nalagati na notranji steni ožilja, pojavi se nevarnost za nastanek ateroskleroze, možganske kapi in srčnega infarkta. HDL kot zaščitni dejavnik zoper aterosklerozo pa odvečni holesterol vrača nazaj v jetra, kjer se razgradi - preprečevanje žilnih oblog in ateroskleroze.
Vrednosti maščob v krvi je mogoče v znatni meri uravnavati s prehrano in gibanjem ter z zdravim načinom življenja. Pomembno pa je upoštevati, da 75 odstotkov holesterola nastane v telesu, le 25 odstotkov pa ga dobimo s hrano. Prenizek holesterol lahko prav tako ogroža zdravje, zlasti pri srčnih in onkoloških bolnikih in tistih, ki imajo težave z depresijo, anksioznostjo in agresivnostjo.
Do 1,7 mmol/L trigliceridov
Do 5 mmol/L (LDL slabi) holesterol
Do 2,6 mmol/L (HDL dobri) holesterol
Krvna slika
Krvna slika ali hemogram sodi med osnovne laboratorijske preiskave in se v medicinski praksi uporablja pogosto, zato je prav, da človek pozna vsaj orientacijske vrednosti.
Pri branju izvidov preiskave krvi je treba biti pozoren predvsem na naslednje vrednosti:
Hemoglobin - Normalne vrednosti: med 120 in 180g/L, če so vrednosti nižje, med 100 in 120 g/L, se že pojavi blaga anemija.
Eritrociti (rdeče krvničke) - Normalne vrednosti: med 4,5 in 6,3 x 1012/L (moški), 4,2 in 5,4 x 1012/L (ženske)
Eritropenija: manj kot 4,5 x 1012/L (moški), manj kot 4,2 x 1012/L (ženske)
Eritrocitoza: več kot 6,3x1012/L (moški), več kot 5,4 x 1012/L (ženske).
Hematokrit ponazarja prostorninski delež rdečih krvnih telesc v krvi.
Normalne vrednosti so med 37 in 54 odstotkov.
Sedimentacija ponazarja hitrost posedanja rdečih krvnih telesc (eritrocitov).
Normalne vrednosti sedimentacije: do 20 mm/ h (milimetrov na uro) pri moških in do 30 mm/h pri ženskah. Značilno zvišanje sedimentacije spremlja bakterijske okužbe, vnetne procese in maligne spremembe v organizmu, pojavlja se tudi pri dehidraciji, avtoimunskem vnetju ožilja, revmatičnih obolenjih itd.
Levkociti (bele krvničke) - Normalne vrednosti: med 4 x 109/L in 10 x 109/L. Če jih je premalo, lahko pride do levkopenije, če preveč pa do levkocitoze.
Trombociti (krvne ploščice) - Normalne vrednosti: med 140 x 109/L in 340 x 109/L
Trombocitopenija (premalo trombocitov): manj kot 140 x 109/L
Trombocitoza (preveč trombocitov): več kot 340 x 109/L.
Obseg trebuha
Merimo ga z metrom dva centimetra nad popkom.
Normalen obseg trebuha velja pri ženski do 80 centimetrov, pri moškem pa
do 94 centimetrov.
Trebušna debelost sodi med pogoste sistemske bolezni našega časa. Pripomore k presnovnemu sindromu, ki je povezan z boleznimi srca in ožilja (visok pritisk, srčni infarkt, možganska kap), sladkorno boleznijo (tipa 2), določenimi vrstami raka (jajčniki, dojka, debelo črevo), žolčnimi kamni, težavami s kostmi in sklepi, motnjami dihanja in boleznimi dihal ter z drugimi nevarnimi boleznimi. Maščobne obloge na trebuhu so povezane tudi z nižjo koncentracijo testosterona v organizmu, s pešanjem potence in z manjšo željo po spolnosti ter z bolečinami v hrbtenici.
Mineralna kostna gostota
Merimo jo s pomočjo posebne rentgenske preiskave,s kostno denzitometrijo. To je varna in neboleča preiskava, ki traja blizu 20 minut.
Normalna kostna gostota: najmanj – 1,0.
Osteopenija: kostna gostota med – 1,0 in – 2,5, če pa je kostna gostota manjša od 2,5, že govorimo o osteoporozi.
V prvih petih letih menopavze je pri ženskah zmanjšanje mineralne kostne gostote kosti največje - približno pet odstotkov na leto. Izgubljanje kostne mase lahko prvi opazi zobozdravnik po majavosti zob, umikanju dlesni in podobnih težavah v ustni votlini.
