Razlike odmerjenih odstotkov pokojnin izničujejo količniki
Odstotki za odmero pokojnine po starem (ZPIZ-1) in po novem zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) se bistveno razlikujejo, zato tisti starejši, ki se lahko upokojijo še po starih predpisih, pogosto ne vedo, po katerem zakonu naj se upokojijo. Višina odmernega odstotka pa nujno ne pomeni tolikšne razlike v višini starostne pokojnine, čeprav vsak najprej pomisli na to. Njeno višino namreč izničijo drugačni količniki za preračun plač iz prejšnjih let.
Že ZPIZ-1, ki je začel veljati 1. 1. 2000, je uveljavil drugačne odstotke za vrednotenje pokojninske dobe pri odmeri pokojnine, kot so veljali prej. Vrednost posameznega leta je bila poenotena tako za ženske, kot za moške in se je zmanjšala. Znašala je 1,5 odstotka za eno leto, za najmanj šest mesecev pa polovico manj, to je 0,75 odstotka. Novo vrednotenje je veljalo za pokojninsko dobo, dopolnjeno od uveljavitve ZPIZ-1, to je od 1. 1. 2000. Do konca leta 1999 dopolnjena pokojninska doba pa se je vrednotila po prejšnjem zakonu.
Odstotek za odmero starostne pokojnine po ZPIZ-1 je bil v prehodnem obdobju, ki je ob prenehanju njegove veljavnosti še trajalo, za večino zavarovancev sestavljen iz dveh delov: iz odstotka za zavarovalno dobo, dopolnjeno do 31. 12. 1999, in odstotka za pozneje dopolnjeno zavarovalno dobo.
Po ZPIZ-1 bi se ženski, ki bi letos dopolnila 38 let in 4 mesece pokojninske dobe ob izpolnjevanju predpisane starosti odmerila pokojnina v višini 84,0 odstotkov, moškemu, ki je dopolnil 40 let pokojninske dobe, pa v višini 78,0 odstotkov pokojninske osnove.
Spodbuda za daljšo delovno dobo
ZPIZ-2 je uveljavil novo vrednotenje pokojninske dobe. Ob minimalni zavarovalni dobi (15 let), s katero je mogoče ob izpolnitvi predpisane starosti pridobiti pravico do starostne pokojnine, se je za žensko znižala odmera na 29 odstotkov pokojninske osnove, za moške pa na 26 odstotkov . Vrednost vsakega leta daljše dobe je v prehodnem obdobju drugačna za ženske kot za moške. Do konca leta 2016 znaša 1,41 odstotka, od 1. 1. 2017 do 31. 12. 2019 1,38 odstotka, v obdobju od 1. 1. 2020 do 31. 12. 2022 pa 1,3 odstotka, najmanj šest mesecev pa prinese polovico manj. Šele od 1. 1. 2023 naprej bo znašala 1,25 odstotka, kolikor je od uveljavitve ZPIZ-2 vredno posamezno leto za moške, najmanj šest mesecev pa 0,63 odstotka. Dvojnega ali morda trojnega vrednotenja že dopolnjene pokojninske dobe ni!
Spremenjeni način izračuna valorizacijskih količnikov ublaži razlike
Letos se starostna pokojnina ženski za 38 let in 4 mesece pokojninske dobe brez dokupa ob izpolnjevanju predpisane starosti odmeri po ZPIZ-2 v višini 61,43 odstotka, moškemu za 40 let pokojninske dobe brez dokupa in izpolnitvi predpisane starosti pa v višini 57,25 odstotka od pokojninske osnove. Razlika med višino odstotka za odmero starostne pokojnine po ZPIZ-1 in ZPIZ-2 je očitna. Pa je tolikšna tudi razlika med zneskoma tako odmerjene pokojnine? Odgovor je: ne! Vsaj ob izpolnjevanju enakih pogojih ne! Odpravlja jo namreč spremenjeni način določanja valorizacijskih količnikov za izračun pokojninske osnove, od katere se odmeri pokojnina. Po ZPIZ-1 so se pri določanju količnikov upoštevala gibanja povprečnih plač in pokojnin v posameznih letih, po ZPIZ-2 pa le gibanja povprečnih plač, kar je ugodneje. Po valorizacijskih količnikih, izračunanih po ZPIZ-1, veljavnih v letu 2012, se je plača ali zavarovalna osnova iz zadnjega koledarskega leta preračunala s količnikom 0,732, po ZPIZ-2 pa se s količnikom 1. Spremenjeni način izračuna valorizacijskih količnikov bistveno zvišuje pokojninsko osnovo, zato so logična posledica tudi nižji odstotki za odmero.
Kakšen je vpliv razlike v izračunu valorizacijskih količnikov, si najlaže predstavljamo, če kot primer vzamemo zavarovanca, ki je v času zavarovanja prejemal plačo v višini povprečne slovenske plače. Ob že prej ugotovljenih odstotkih za odmero starostne pokojnine za 38 let in 4 mesece in 40 let pokojninske dobe bi ta letos znašala po ZPIZ-1 61,49 odstotka povprečne plače za žensko in 57,10 odstotka povprečne plače za moškega. Po ZPIZ-2 odmerjena starostna pokojnina pa bi znašala 61,43 odstotka povprečne plače za žensko in 57,25 odstotka povprečne plače za moškega!
Razlike v višini starostnih pokojnin, odmerjenih po ZPIZ-1 in ZPIZ-2, torej niso enake razlikam v odstotkih za njihovo odmero.
Če pa je zavarovanec, ki izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine tako po ZPIZ-1 kot ZPIZ-2 upravičen tudi do spodbud v obliki ugodnejšega vrednotenja pokojninske dobe in povečanja pokojnine zaradi odlaganja upokojitve, pa se, razumljivo, poveča razlika v prid starostne pokojnine, odmerjene po ZPIZ-1, saj so manjši učinki tovrstne spodbude zaradi kratkega obdobja veljavnosti ZPIZ -2.
