Št. 11, november 2013
Za Vzajemnost »si je treba čas uzet'«
Pesem Andreja Šifrerja o prijateljstvu, ki jo tako radi prepevamo, da je skoraj ponarodela, me je spodbudila k razmišljanju o tem, da si ljudje ne vzamemo dovolj časa za tiste stvari, ki so pomembne v našem življenju. Pravo prijateljstvo pa je to nedvomno. Opažam, da se tega premalo zavedamo, ker so naši odnosi preveč površni, ker nimamo volje ali pa poguma, da bi se iskreno posvečali pomembnim stvarem v svojem življenju. Pa tudi zato, ker mislimo, da je prijatelj tisti, s katerim se občasno srečujemo kje ob pijači ali pridemo na obisk, kjer poklepetamo o vremenu, izmenjamo mnenja o ravnanju Erjavca, o kakšnih zdravstvenih težavah, pripetljajih z vnuki itd. V objem štirih domačih sten pa spet vrnemo z občutkom osamljenosti in z vso težo problemov, ki nas nažirajo.
Strokovnjaki pravijo, da je osamljen tisti človek, ki se nima s kom pogovarjati o svojih zelo osebnih stvareh. O tem, kako opušča tisto, kar je počel v preteklosti (s starostjo je tega vse več!), in o dilemah svoje prihodnosti. Ali pa se o tem ne zna ali ne zmore pogovarjati. Krivec za to je pogosto sramežljivost, ki je za človeka veliko breme. Kako jo premagati, je seveda drugo vprašanje, ki ga bomo skušali rešiti v kateri od prihodnjih številk naše revije.
Ob prebiranju tokratne pa boste lahko našli odgovore na marsikatero drugo vprašanje. Veliko zanimivih tem smo pripravili, saj bo v tem mesecu, ko so dnevi vse krajši in turobnejši, noči pa predolge za spanje, veliko več časa, ki si ga boste lahko vzeli za branje in za razmislek. Če niste bili na Festivalu za tretje življenjsko obdobje, boste lahko prebrali, kaj vse je mogoče početi v tem obdobju, da ne bo osamljenosti in z njo povzročenih težav, da bo vaše življenje kljub problemom, ki jih ima sleherni človek, bolj osmišljeno in prav zato bolj zadovoljujoče.
Zato pišemo tudi o tem, kako se ogniti gripi in prehladom, ki so v pozno jesenskem in zimskem obdobju pogosta težava predvsem ljudi z opešanim imunskim sistemom. Svetujemo tudi, kako si pomagamo, da bomo imeli lepšo kožo, saj tudi to lahko dvigne našo samopodobo.
In še veliko drugega spodbudnega branja prinaša Vzajemnost, tako da zanjo ne velja mnenje predsednice sveta ZPIZ Anke Tominšek, ki v našem pogovoru med drugim meni, da k splošnemu pesimizmu veliko prispevajo prav mediji.
Veliko svetlih dni v sicer turobnem novembru vam želim
Vaša urednica
Marinka Levičar
Kazalo
Razlike odmerjenih odstotkov pokojnin izničujejo količniki Odstotki za odmero pokojnine po starem (ZPIZ-1) in po novem zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) se bistveno razlikujejo, zato tisti starejši, ki se lahko upokojijo še po starih p
Vse večja vloga države v pokojninskem sistemu Ljudje pogosto svoje nezadovoljstvo z zadevami, ki so kakorkoli povezane s pokojninami, usmerjajo na pokojninski zavod, žal pa to ni pravi naslov, saj je zavod pristojen le za uresničevanje zakonov. T
Vaša svetovalka – Milena Paulini – november 2013 Od kdaj gre vdovcu del vdovske pokojnine Bralec M. L. iz Ilirske Bistrice piše, da mu je na pomlad letos umrla žena, ki je bila že upokojena, zahtevek za del vdovske pokojnine pa je vložil šele julija
Vaš svetovalec – mag. Janez Tekavec – november 2013 Vračilo posojila Bralka si je za nakup hiše pri sorodniku izposodila nekaj denarja. Sklenila sta posojilno pogodbo in se v njej tudi dogovorila, da bralka jamči vračilo s hišo, ki jo je kupovala. Poso
Vaš svetovalec – Dušan Bavec november 2013 Novosti za upokojence s statusom s.p. Bralec piše, da se je pred leti upokojil kot obrtnik, obrtno dejavnost pa je lahko obdržal. Zdaj pa ga je računovodkinja opozorila, da po novem letu ne bo več mog
Vaš svetovalec – Boštjan J. Turk – november 2013 Pravica do pogrebnine in posmrtnine Ker se pri nas zakonodaja o pravicah iz socialnega zavarovanja nenehno spreminja, bralka, ki ji je umrl mož, sprašuje, ali je upravičena do pogrebnine in kolikšna j
Štedilniki na drva so še vedno v modi Štedilnik je od nekdaj pojem doma in središče kuhinje, zato ostaja zidani štedilnik na drva v našem spominu zapisan s posebnimi črkami. Štedilniki Furlan so ob tem imeli še dodano vrednost – prepoznav
Nenavadni leseni predmeti Les polepša življenje, je zdrav na otip, dotik z njim nas energetsko preporodi. Znano je, da se srčni bolniki v lesenih hišah bolje počutijo, bivanje v njih umirja stres, pravi Jernej Kosmač iz Tržiča
Pogovori o knjigah bogatijo življenje V Kranju starejši berejo v skupinah. Kar 14 jih je in precej različne so. Člani doma preberejo izbrano knjigo, v skupini pa se pogovarjajo o prebranem. Nekatere skupine so tako prizadevne, da jih vodi
Knapovska tradicija solidarnosti »Sem otrok iz številčne knapovske družine,« začne svojo pripoved Rudi Janežič, nekdanji rudar in že skoraj dvajset let duša in srce trboveljskega društva invalidov. Njegovi glavni življenjski vodili s
Razvoj Lukovice je narekovala prometna povezava »V času, ko je nastala razglednica s podobo gostilne Bevc, je v njej še gospodaril njen ustanovitelj Jožef Bevc. Ta jo je leta 1880 kupil od Jožefa Šveigerja, ta pa leta 1814 od prvega doslej znanega
Plodno loško tisočletje Dober poznavalec slovenskih mest bo za Škofjo Loko rekel, da je spričo tisočletne preteklosti mesto muzej. Starožitna slikovitost mesta in okolice je ohranjena v muzejskih zbirkah, v galerijah, cerkva
Mlinarja pod Turjakom Tih poletni dan je legel na kraje med gorami. Sonce je grelo z vso močjo in leno lezlo čez nebo. Od daleč se je zaslišal peket. Nekdo je v diru jezdil proti Turjaku. »Rešite se, Turki! Bežite!« Med va
Maister je ohranil slovensko severno mejo "General Rudolf Maister – Vojanov je bil odločna vojaška osebnost z velikim vplivom na svoje vojaštvo. Obogatil jo je z izredno odprtostjo do različnih oblik umetnosti in znanosti bodisi kot pesnik, b
Preprečimo gripo in prehlade Hladnejši dnevi omogočajo mikrobom različnih vrst, da se širijo v okolju, nas okužijo in povzročajo bolezni. Med njimi sta najpogostejša gripa in prehlad. Veliko ljudi podcenjuje obe bolezni, a za sta
Pomagajmo koži do lepšega videza Koža je naš največji organ, ki pokriva celotno telo in ga varuje pred vplivi okolja ter vzdržuje njegovo homeostazo, zato tudi med prvimi opazimo znake staranja kože. Znanost se zadnja leta intenzivne
Kratke zdravstvene novičke –november 2013 Preprečimo diabetes Število diabetikov, ki jih je v Sloveniji že blizu 125 tisoč, naj bi se do leta 2030 celo podvojilo zaradi dejavnikov tveganja, med katerimi je na prvem mestu debelost. To je glav
Pater Ašič:Z naravo proti stresu Stres je naraven pojav v telesu, pri katerem notranje in zunanje sile vplivajo na človeka. Zunanji dejavniki vključujejo fizično okolje (služba, odnosi z ljudmi) ter vse izzive, pričakovanja in težave
Čebelji piki zdravijo Zdravljenje s čebeljimi piki v Sloveniji ni novost. Pravi mojster tega zdravljenja je bil konec devetnajstega in v začetku dvajsetega stoletja znameniti mariborski zdravnik, slovenski domoljub češkega
Parodontalna bolezen – tihi ubijalec Parodontalna bolezen je ena od tako imenovanih civilizacijskih bolezni in ima velik vpliv na pojavnost srčne in možganske kapi, pljučnice, povečanje vnetnih proteinov, ki jih proizvajajo jetra, pa tud
Vaje za krepkejše in navdušene Vaši odzivi kažejo, da nekateri z dobro voljo in z željo po napredku redno vadite in se tako trudite izboljšati svojo moč, kondicijo, gibljivost. Pa poglejmo, kaj lahko danes še posebej nadgradite in
Tudi v postelji krepimo mišice Ljudje, ki so zaradi poškodbe ali bolezni prisiljeni ležati, bi morali vsak dan opravljati vaje, ki preprečujejo mišično atrofijo ali zmanjšanje mišične mase, pa tudi preležanine. Mišice se skrajšajo,
Pomanjkanje časa in dolgočasje Upokojenci se pogosto izgovarjamo, da imamo premalo časa. Dan nam vse prehitro mine in tako ne moremo postoriti vsega, kar smo načrtovali. Toda ali ni v tem tudi prednost? Razmislite! Tako ostajamo
Iz svetovalnice november 2013 Kako zaupati ljudem Osemindvajsetletni vnuk naše naročnice je prišel na psihoterapijo, ker ima veliko težav. Je izrazito plahe narave, težko navezuje stike z ljudmi, saj vedno pričakuje, da ga bodo dr
Jabolka so zdrav ''modni trend'' Jabolka so zdrava presna, pa tudi kuhana, pečena in vložena, zato so bila vedno dobrodošla v kulinariki in ljudskem zdravilstvu. Uporabljali so jih za zdravljenje različnih bolezni, za čiščenje sluzi
Malice za več energije in boljšo koncentracijo Malice med večjimi obroki so veliko bolj pomembne, kot mislimo. To pa zato, ker preprečujejo lakoto v možganih, ko zaznajo, da v našem telesu ni vseh snovi, ki jih potrebujemo. V tem primeru možgani p
Recepti november 2013 Piščančja juha s sojinimi kalčki Različne kose piščančjega mesa položimo v lonec. Dodamo narezano čebulo, česen, sol, prilijemo vodo ter počasi na šibkem ognju kuhamo dve uri. Delno ohlajeno juho pr
Makedonija – med tradicijo in novodobnim bliščem Spoznavanje nekdanje jugoslovanske republike se je začelo spodbudno. Precej drugače kot albanski cariniki, ki so mi dobro prebrskali prtljažnik, se mi je makedonski uniformiranec le nasmehnil in mi za
Na Kal v dobri družbi Med rekama Savinjo na severu in Savo na jugu se v južnem podaljšku planote Mrzlice sramežljivo skriva vrh Kal. Vrh, vreden obiska in vsakršnega truda. Severno pobočje je poraslo z bukvijo, na južnem i
Po naravnem parku ob Glinščici V jesenskem času se prav prileže pohodni izlet na Primorsko, kjer nas pogled na morje in nekoliko toplejše sonce spomnita na minulo poletje. Predlagam obisk krajinskega parka doline Glinščice, ki vam
Lončnice nam pomagajo dihati Suh zrak ogrevanih bivalnih prostorov obremenjuje dihala, kar je posebno problematično za kronične bolnike z astmo. Ob zmanjšani zračni vlažnosti so v zraku pogosto tudi izredno majhni prašni delci in
Grejmo se varno in varčno Starejši in invalidi so bolj občutljivi na temperaturne razlike, zato je uravnavanje temperature bivalnih prostorov pomembno vse leto. Za prehodna obdobja pride prav dodatna peč (oljni radiator, kalor
Nevaren plin brez barve in vonja Zavoljo neustreznih ali slabo vzdrževanih kurilnih naprav ali dimnikov, pa tudi zaradi neprevidnosti ali celo malomarnosti so pozimi pogostejši do požari ali zastrupitve z ogljikovim monoksidom. Zato
Nagrada za mir Kdor je doživel vojno, zna ceniti mir. Tej misli lahko pritrdim tudi sam, saj sem v svoji novinarski »karieri« podoživljal kar nekaj vojnih izkušenj. Še najbolj so mi ostali v spominu dogodki v osemde
