Preprečimo gripo in prehlade
Hladnejši dnevi omogočajo mikrobom različnih vrst, da se širijo v okolju, nas okužijo in povzročajo bolezni. Med njimi sta najpogostejša gripa in prehlad. Veliko ljudi podcenjuje obe bolezni, a za starejše sta lahko usodni, če se ne zdravijo in če pride do zapletov.
Gripo povzročajo virusi, ki jim antibiotiki ne morejo do živega. Drugače je seveda, če se okužbi z virusom pridruži še bakterija. Potem je bolezen hujša, celo usodna. Predvsem to velja za majhne otroke in za starejše ljudi, kar se v praksi potrjuje vsako leto. Na žalost pa še vedno veliko ljudi ne upošteva nasvetov, ki bi jih lahko obvarovali pred okužbami, boleznimi ali pa bi jim jih vsaj olajšali. Najpomembnejši je nasvet, da okuženi ljudje, ležejo v posteljo in v njej ostanejo, dokler ne ozdravijo. Če hodijo naokrog, okužbo širijo povsod, kamor pridejo, s tem pa povzročajo zgolj škodo.
Prehlad je akutno obolenje dihal, ki ga povzroča več kot 200 različnih virusov. V 80 odstotkih primerov gre za posledico virusne okužbe sluznice žrela, nosu in obnosnih votlin. Prehladna obolenja so najpogostejša v obdobju od zgodnje jeseni do pozne pomladi.
Pot okužbe
Večinoma se zgodi, da okužba poteka po ustaljeni poti: začne se pri otrocih v vrtcih, nadaljuje pri šolarjih, njihovih starših, na koncu pa doseže še stare starše. Vendar je vse odvisno od imunskega sistema vsakega posameznika. Če je imunski sistem dovolj močan, bo zatrl tuje organizme, ki poskušajo prodreti v telo in narediti škodo. Z leti pa ta mehanizem slabi, kar je posledica marsičesa, denimo slabe prehrane (premalo vitaminov in mineralov), tudi nesposobnosti sprejemanja hranil iz hrane, premalo gibanja na svežem zraku, premalo spanja, različnih razvad (kajenje, uživanje prevelikih količin alkoholnih pijač), pa tudi premalo spanja in stresa. Če se najdete v katerikoli od navedenih skupin, skušajte stvari spremeniti in tako izboljšati svojo odpornost. Zdrav in krepak imunski sistem lahko bolezen prepreči ali pa vsaj pomaga, da boste hitreje ozdraveli.
Redna telesna vadba in gibanje na svežem zraku tudi pozimi utrjujejo telo. Zato naj vam hladni dnevi ne preprečijo, da ne bi vsak dan šli na sprehod. Poleg tega, da ne kadite več, da popijete morda kozarec rdečega vina le sem ter tja, se poskusite odpovedati tudi kavi. Veliko bolj priporočljiv je zeleni čaj. Izogibajte se javnim, zaprtim prostorom, kjer je hkrati veliko ljudi. Dihajte skozi nos, ki je odličen filter za viruse, poleg tega pa ogreje vdihani zrak. Vsesplošno znani preventivni ukrepi so: roke si umivajte pogosteje (s toplo vodo in milom); skušajte se čim manj dotikati obraza; uporabljajte papirnate robčke in jih takoj po uporabi zavrzite; od tistega, ki kašlja ali kiha, pa se čim bolj oddaljite. Če veste, da so vaši najbližji bolni,to velja tudi za majhne otroke, jih ne obiskujte.
Vloga imunskega sistema
Imunski sistem je ščit, ki brani naše telo pred vdorom tujkov in uničuje tiste, ki se jim je vendarle uspelo prebiti v notranjost. Pri tem usklajeno sodeluje vrsta organov, celic in molekul, brez katerih bi bili na milost in nemilost prepuščeni vsemu, kar nas obdaja. Koža in sluznice so prva varovalna pregrada, ki fizično in s svojimi izločki ovira vdor tujkov v telo. Zato vse poškodbe kože, kot so opekline, odrgnine, rane ali razjede, zlahka omogočajo vdor tujkov v telo. Če je zunanjim napadalcem vendarle uspelo prestopiti meje prve varovalne pregrade, se v notranjosti telesa odzovejo imunske celice, ki so različne vrste belih krvnih telesc. Te prepoznajo vsiljivca in jih požrejo ali pa jih onesposobijo s pomočjo specifičnih protiteles. Imunski sistem lahko shrani podatke o že prebolelih bakterijskih in virusnih okužbah. Če bakterije in virusi po več letih znova napadejo naše telo, jih imunski sistem prepozna in hitreje obvlada. Razen z uravnoteženo in z vitamini bogato hrano ter z gibanjem na svežem zraku si lahko v spopadu z virusi in bakterijami uspešno pomagamo tudi z naravnimi spodbujevalci imunskega sistema (denimo z izvlečkom ameriškega slamnika, s pripravki iz medu …)
Za starejše ljudi zdravniki posebej priporočajo, da se pred okužbo z virusi gripe zavarujejo s cepljenjem, saj je gripa nevarnejša zanje. Vendar pa se s cepljenjem zavarujete le pred sezonsko gripo, ne pa pred drugimi virusi.
Zdravimo le simptome
Zdravila, ki bi ozdravilo prehlad, ni, lahko pa sežemo po zdravilih za lajšanje simptomov, ki jih je zelo veliko v lekarnah in v specializiranih trgovinah. Vendar pa kaže biti previden pri izbiri. Bodite pozorni na to, da boste izbrali tisto, ki hkrati lajša ali odpravlja več težav. Če se vam pogosto dogaja, da vam nahod zamaši obnosne votline in posledično povzroči vnetje sinusov (lahko pa tudi bronhitis ali celo pljučnico), posezite po zdravilu iz petih zdravilnih rastlin (korenine rumenega svišča, cveta jegliča s čašico, zeli kislice, cveta črnega bezga in zeli navadnega sporiša). Pri kašlju, ki pogosto spremlja
Prehladna obolenja pogosto spremlja kašelj, ki je eden od načinov, kako se telo skuša znebiti mikrobov, zato ga ni pametno zatirati. Še najbolje je, da ga čim bolj olajšate, da se boste laže izkašljevali. V ta namen dobro delujejo šumeče tablete ali sirup iz bršljana; oboje boste dobili v naših lekarnah. Zdravila proti bolečinam so vsem dobro znana. Kdor laže prenaša paracetamol, naj poseže po njem, kdor pa ima boljše izkušnje z aspirinom, naj si pomaga z njim.
Bolnik naj čim več počiva in pije veliko tekočine. Ni dovolj pojesti krožnik juhe (ki večini bolnikov najbolj prija) in spiti nekaj skodelic čaja. Zraven je dobro popiti tudi čim več vode.
Zrak v prostorih naj bo dovolj vlažen. Nosno sluznico lahko vlažite tudi s kapljicami ali s pršili s fiziološko raztopino. V ljudskem zdravilstvu priporočajo med, s katerim imajo tudi znanstveniki v zadnjem času vse boljše izkušnje. Ugodne učinke pripisujejo tudi vitaminu C.
Kdaj k zdravniku?
Če se prehlad ne pozdravi v sedmih do desetih dnevih ali se simptomi poslabšajo (težko dihanje, temperatura več kot 38 stopinj, bolečine v ušesih, kri ali gnoj v nosnem izcedku, zvišana temperatura obenem s kašljem), je treba obiskati zdravnika. Samozdravljenja zdravniki ne priporočajo starejšim ljudem. še posebej pa to velja za tiste, ki jih pestijo tudi druge bolezni, denimo bolezni srca in žil, kronične bolezni dihal ... V vseh teh primerih se je dobro vsaj po telefonu posvetovati z zdravnikom.
Milka Krapež
Umivanje rok naj bo temeljito
Za preprečevanje širjenja prehladnih obolenj in drugih nalezljivih bolezni je nujno pogosto in temeljito umivanje rok. Tako temeljito, kot se učijo otroci v vrtcu. Roke si vsaj 20 sekund temeljito umivamo s toplo vodo in milom, tudi med prsti in pod prstani, če jih nosimo. Najbolj primerno je tekoče milo, vsekakor pa naj ne bo agresivno in preveč močnega vonja.
Najbolje je, da ob umivanju snamemo prstane in uro. Roke zmočimo, namilimo in temeljito drgnemo dlan ob dlan, dlan in hrbet roke, s sklenjenimi rokami z dlanjo proti dlani umijemo predele med prsti, posebej zdrgnemo oba palca, konice prstov, tudi pod nohti, in zapestje. Te predele namreč pri umivanju rok najpogosteje izpustimo. Vsakega od naštetih gibov ponovimo najmanj trikrat in potem roke skrbno posušimo. Če je le mogoče, uporabljamo papirnate brisače. Bombažne brisače, v katere si doma brišemo roke, pogosto menjavamo. Če je kateri od družinskih članov prehlajen, naj uporablja svojo brisačo. Na izletu ali potovanju pa si roke večkrat obrišimo z alkoholnimi robčki. Na javnem stranišču pazimo, da se po umivanju ne dotikamo pipe in kljuke z rokami. Pomagajmo si s komolcem ali papirnatim robčkom.
Seveda si roke umijemo vedno, ko so umazane, pa tudi po uporabi stranišča, po kihanju in kašljanju, pred pripravo hrane in pred jedjo, potem ko smo prijemali živali ali živalske izločke, po vožnji z javnimi prevoznimi sredstvi, pred obiskom v bolnišnici in po njem, po previjanju dojenčkov, pred nego bolnika in po njej ... In ne pozabite: največ bacilov je na ročajih nakupovalnih vozičkov in na kljukah vrat trgovin, javnih ustanov, stanovanjskih blokov …
