Pomagajmo koži do lepšega videza

Dobro počutje | nov. '13

Koža je naš največji organ, ki pokriva celotno telo in ga varuje pred vplivi okolja ter vzdržuje njegovo homeostazo, zato tudi med prvimi opazimo znake staranja kože. Znanost se zadnja leta intenzivneje ukvarja s procesi staranja, čeprav so že v antičnih časih iskali izvir večne mladosti.

Staranje povzroča prirojena biološka ura posameznih celic in tkiv, dodatno pa ga pospešijo zunanji dejavniki: predvsem UV sevanja in kajenje, različni strupi v okolju, ionizacijsko sevanje in kroničen negativen stres ter prekomerno pitje alkohola. Staranje kože lahko primerjamo s staranjem drugih tkiv, ki tudi vsebujejo precej vezivnega tkiva (kosti, hrustanec, srčno-žilni sistem).

Koža se začne starati že po 20. letu
Koža z leti postaja tanjša, bolj suha ter manj prožna. Zmanjša se tvorba kolagena v srednji plasti kože, usnjici (približno za odstotek na leto) in kopičiti se začnejo strukturno spremenjena elastična vlakna, in to predvsem v koži, izpostavljeni UV sevanju. Poveča se tudi razgradnja kolagena. V usnjici (dermisu) med kolagenskimi vlakni in fibroblasti se zmanjša količina hialuronske kisline, ki veže vodo in daje koži volumen. Zmanjša se sposobnost obnove lipidov v maščobni zaščitni plasti povrhnjice. Tudi izločanje znoja in lojnic se manjša. Koža postane bolj krhka in se hitreje poškoduje kot v mladosti. Pojavijo se gube, ki so sprva površinske, nato pa vse globlje. Zmanjša se sposobnost vezave vode v povrhnjici. Žile postanejo bolj krhke in lahko počijo že pri manjši poškodbi, nastanejo podkožne krvavitve, tako imenovana senilna purpura. Spremembe postanejo izrazitejše v menopavzi, kar opozarja na pomembno vlogo estrogenov.
Na poškodovani koži zaradi sončenja se pojavijo številne razširjene žilice in rjavi madeži (starostne pege). Zaradi manjše odpornosti je koža v zrelih letih bolj občutljiva na UV sevanje in za nastanek kožnega raka.

Povrnimo ji čvrstost in elastičnost
Koži lahko z ustrezno nego povrnemo čvrstost, elastičnost in odpornost ter zmanjšamo gube in druge vidne znake staranja. Najbolj primerna je uporaba nevtralnih in neagresivnih mil (ph 5,5) in sintetičnih detergentov - sindetov, za suho, občutljivo kožo pa priložnostne oljne kopeli.
V zadnjih letih, ko je poznavanje bioloških, fizioloških in strukturnih značilnosti kože s pomočjo neinvazivnih metod bioinženiringa vse natančnejše, je prišlo do razvoja tako imenovanih kozmecevtikov (nekakšna zmes med kozmetičnimi sredstvi za nego ter zdravili za kožo obraza in telesa). V primerjavi s klasično kozmetiko, ki vpliva le na videz kože, lahko vplivajo na strukturo in funkcijo kože (predvsem poroženele plasti povrhnjice) in jih je mogoče kupiti brez recepta. Prodrejo lahko v povrhnjico, kjer se vgradijo v zaščitno lipidno dvoslojno plast, ali delujejo tako, da vežejo vodo iz okolja.
Vlažnost kože in s tem njeno odpornost lahko povečamo na dva načina, in sicer s krepitvijo dvoslojne lipidne zaščitne plasti v roženi plasti, ta pa s pomočjo krem in mazil, ki vsebujejo različna olja, fosfolipide ali ceramide, preprečuje izhlapevanje vode.
Drugi način je s pomočjo snovi, ki vežejo vodo v poroženeli plasti v povrhnjici iz okolja (denimo urea, hialuronska kislina, glicerin, med).
Za zmanjšanje gub dermatologi priporočajo kreme in mazila z retinoidi (derivati vitamina A), ki spodbujajo tvorbo kolagena in preprečujejo razgradnjo medceličnega matriksa. Podobno učinkuje tudi vitamin C.
Pri drobnih gubah in manj čvrsti koži je priporočljiva tudi uporaba lokalnih pripravkov s hialuronsko kislino, ki vežejo vodo na površini kože in tako izboljšajo videz kože. Uživanje antioksidantov zmanjša poškodbe oksidativnega stresa, povzročene z nakopičenimi prostimi radikali (vitamin C,Vitamin A in E, koencim Q 10, bioflavonoidi, zeleni čaj) in predstavljajo predvsem preventivo pred novonastalimi poškodbami kože s prostimi radikali. V kožo lahko prodirajo le manjše molekule, zato so zavajajoče obljube, da snovi z veliko molekulsko maso (denimo kolagen) prodirajo v kožo.
Drobne žilice ali teleangiektazije učinkovito odstranijo nekateri laserji, pigmentne madeže pa kreme s snovmi, ki blokirajo sintezo melanina (na primer hidrokinon v nizkih koncentracijah).
Starostne bradavice ali seborojične keratoze učinkovito odstranimo z zamrzovanjem. Vendar je nujno, da pred vsakim posegom kožo pregleda izkušen dermatolog, da bi tako izključili sumljive spremembe.
V prosti prodaji so na voljo kreme z nizkimi koncentracijami alfahidroksi kislin, ki so v nekaterem sadju, uporabljajo pa se za površinske pilinge, saj dajejo koži prožnost in čvrstost.

Zaupajte strokovnjakom
Globlje pilinge z višjimi koncentracijami alfa hidroksi kislinami (denimo glikolna, citrična, mlečna) in acetilsalicilne kisline naj opravi zdravnik zaradi možnih stranskih učinkov, predvsem okužb in brazgotinjenja. S kemičnimi pilingi namreč načrtno in kontrolirano poškodujemo kožo do različnih globin in s tem stimuliramo regeneracijo poškodovane kože ter remodeliranje kolagenskih in elastičnih vlaken.
Za polnjenje povrhnjih in srednje globokih gub in ustnic uporabljamo različna polnila ali filerje, predvsem hialuronsko kislino, ker povzroča najmanj stranskih učinkov. Učinek traja približno 6 do 9 mesecev, nato je treba poseg ponoviti. Drobne gubice okoli oči, ust in po čelu je mogoče zgladiti z vbrizgavanjem botulinus toksina, ki paralizira obrazne mišice. Tudi ta učinek traja le nekaj mesecev. V zadnjem času za polnjenje gub in obraznih kontur vse bolj uporabljamo lastno maščobo in lastno, s trombociti bogato plazmo.
Mezoterapija je metoda, s katero majhne količine snovi z zelo drobnimi iglicami injiciramo v kožo. Vnesejo se lahko vitamini, snovi, ki rehidrirajo kožo ipd. S to metodo izboljšujemo strukturo in napetost kože, zmanjšajo se drobne gube. Uporabljamo jo lahko na obrazu, vratu, rokah in kjerkoli drugje.
Za vidnejši učinek pomlajevanja kože so možni različni laserski in kirurški postopki pomlajevanja kože. Laserji sproščajo usmerjeno svetlobo visoke energije, zato so možne poškodbe kože (opekline, brazgotinjenje) s trajnejšimi posledicami, in to zlasti tedaj, če posege opravlja neizkušena oseba. Tudi pri omenjenih posegih so nujna realna pričakovanja, opravljati pa jih mora zdravnik specialist: dermatolog ali plastični kirurg. Najboljša preventiva pred prezgodnjim in prehitrim staranjem kože pa je opustitev kajenja, ustrezna zaščita pred soncem in zdrav način življenja.
S kozmetičnimi sredstvi in posegi dosežemo le zmerne učinke pomlajevanja. Videz kože postane bolj svež in sijoč, koža postane nekoliko bolj čvrsta in napeta, nekoliko se zgladijo tudi drobne gubice. Pričakovanja pa ne smejo biti nerealna - videza iz mladosti ne moremo povrniti.