Parodontalna bolezen – tihi ubijalec

Dobro počutje | nov. '13

Parodontalna bolezen je ena od tako imenovanih civilizacijskih bolezni in ima velik vpliv na pojavnost srčne in možganske kapi, pljučnice, povečanje vnetnih proteinov, ki jih proizvajajo jetra, pa tudi na zaplete pri sladkorni bolezni.

Človek z zmerno parodontalno boleznijo ima za površino obeh dlani okuženo, vneto, razjedeno in gnojno rano, ki je že načela kost. V ustih je ta nevarna okužena rana skrita in ljudje imajo »le« zadah iz ust in jim pri ščetkanju krvavijo iz dlesni. Mimogrede, kar 90 odstotkov zadaha nastane v ustih in ne v želodcu in pljučih, kar ljudje pogosto mislijo.
Vnetje se lahko širi iz obzobnih tkiv neposredno v okolico in v globlja tkiva, predvsem pa propada kost; prehajanje mikroorganizmov in njihovih produktov v krvni obtok povzroča vnetje v oddaljenih organih (srce, možgani, jetra, pljuča ...); škodljive snovi iz ust lahko preidejo v krvni obtok in prizadenejo oddaljena tkiva (ateroskleroza), lahko spremenijo epitelij dihalnih poti ali prebavil in tam ustvarijo ugodne razmere za začetek vnetja v oddaljenem organu (pljučnica).
Okrog vsakega zoba v ustih je obzobni žep, ki meri 3 mm v globino in poteka krog in krog zoba, tudi v medzobnem prostoru. V žepu in na zobeh živi več kot 600 različnih vrst bakterij.

Čez dan se na površino zoba odlagajo in vežejo sestavine sline, hrane, pijač itd., ki tvorijo mehke zobne obloge, nabirajo se na zobnem vratu in tako bakterije iz zobnih žepkov dobijo potrebna hranila. Posledično se bakterije namnožijo in v prvi fazi povzročajo vnetje dlesni, kasneje pa vnetje napreduje v parodontalno bolezen.
Če mehkih oblog ne odstranimo vsaj enkrat  na dan, imajo bakterije v obzobnem žepku konstanten dotok hranil in idealne možnosti za nemoteno razmnoževanje. Ker je slina tako imenovano ionska raztopina, neočiščene mehke zobne obloge sčasoma »otrdijo« in nastane zobni kamen. Zobni kamen zaradi svoje porozne strukture deluje spet kot odlagališče ostankov hrane in bakterij, kar vodi v njihovo bujno rast tudi zunaj obzobnega žepka. Ob slabi ustni higieni se že po 48 urah pojavi vnetje dlesni. Pri vsakem čiščenju dlesni krvavijo in so tudi boleče, zaradi povečanega števila bakterij pa kažejo značilne znake, kot so rdečina, oteklina, bolečina itd. Zdrava dlesen je rožnate in nikoli rdeče-vijolične barve, pri čiščenju pa nikoli ne krvavi.
Če zobne obloge dalj časa ostajajo na zobnih površinah, se vnetje iz dlesni razširi tudi na kost, v katero je »vsajen« zob. Sčasoma se obzobni žep zaradi izgube kosti poglobi na 4 in več milimetrov in tako lahko začnemo govoriti o različnih fazah parodontalne bolezni.
Kost je odločilnega pomena za stabilnost zoba. Ob vnetju se kost resorbira, preprosto rečeno »gnije« in zobje izgubljajo oporo. Proces se ne zgodi čez noč, pač pa se dogaja 10, 20, 30 in več let. Zobje sčasoma postanejo majavi, lahko se pojavi huda bolečina in oteklina, ki je posledica parodontalnega ognojka ali abscesa, na koncu pa zaradi izginotja kosti izpadejo pogosto popolnoma zdravi zobje.