Tudi v postelji krepimo mišice
Ljudje, ki so zaradi poškodbe ali bolezni prisiljeni ležati, bi morali vsak dan opravljati vaje, ki preprečujejo mišično atrofijo ali zmanjšanje mišične mase, pa tudi preležanine. Mišice se skrajšajo, če niso primerno raztegnjene ali obremenjene. Posebne vaje, ki jih opravljamo redno, pomagajo preprečiti ali zmanjšati tovrstne zaplete. Nekatere vaje lahko opravljate sami, pri drugih pa boste potrebovali pomoč.
Vaje pasivne mobilizacije opravljamo s pomočjo terapevta, spodbujajo pa predvsem gibljivost v sklepih, kot so gležnji, kolena, boki in ramena. Vaja upogibanja in iztezanja gležnja (plantarno-dorsalna fleksija), denimo, ohranja obseg gibanja, udobje in krvni obtok v gležnju, tudi če bolnik sam ne more premakniti gležnja. Pacient leži na hrbtu na postelji, terapevt drži gleženj in peto ene noge ter izmenično upogiba in izteguje bolnikov gleženj. V vsakem položaju ga zadrži pet do deset sekund.
Vaje aktivne mobilizacije lahko dela bolnik sam, zahtevajo pa od njega več moči. Primer take naloge je rotacija zapestja. Dlan iztegnjene roke položimo na posteljo. Zapestje zavrtimo proti svojemu mezincu, tako da se palec privzdigne navzgor. Potem zamenjamo smer rotacije, tako da se privzdigne mezinec. Podlaket ostaja na postelji in izolira zapestje. Vsak položaj zadržimo pet do deset sekund.
Vaje krepitve mišic preprečujejo mišično atrofijo. Kadar mišic nekaj časa ne uporabljamo, zelo hitro postanejo tanke in oslabijo. To pogosto opazijo bolniki, ki so na eni okončini imeli mavec. Ko ga snamejo, je tista noga ali roka bistveno tanjša kot tista, ki ni bila poškodovana.
Krepitev mišic omogoča čim bolj samostojno opravljanje vsakodnevnih opravil. Primer krepitve mišic je vaja privzdig zadnjice, s čimer krepimo iztegovalke kolka in zadnjične mišice. Ležimo na hrbtu z eno nogo iztegnjeno, druga pa je upognjena v kolenu, stopala pa so plosko na postelji. Dvignimo kolke čim više in posledično dvignemo zadnjico proti stropu tako, da uporabimo mišice upognjene noge. Dvig naj bo visok, kot je le mogoče.
Z raztezanjem podaljšamo mišice in preprečujemo mišično skrajšanje, ki se pojavi, ko imamo mišico dalj časa v istem položaju. Terapevt lahko koristno pomaga pri razteznih vajah, saj vaja bolniku nudi oporo in mu pomaga h globljemu raztezanju. Primer raztezanja zadnje stegenske mišice: pacient leži na hrbtu z iztegnjenimi nogami, terapevt pa stoji ob postelji. Bolnik pokrči eno nogo in koleno vleče proti svojemu prsnemu košu, nato jo iztegne. Terapevt pa pomaga pacientu, da ostane v želenem položaju od 20 do 30 sekund.
