Pomanjkanje časa in dolgočasje

Dobro počutje | nov. '13

Upokojenci se pogosto izgovarjamo, da imamo premalo časa. Dan nam vse prehitro mine in tako ne moremo postoriti vsega, kar smo načrtovali. Toda ali ni v tem tudi prednost? Razmislite!

Tako ostajamo dejavni in si na izkušnjah lepega in manj prijetnega, kar se zgodilo v preteklosti, osmislimo dan. Ko sem se pred dnevi o tem pogovarjala z znanko, mi je dejala: »Nikoli mi ni dolgčas.«
In prav v tem je smisel zadovoljstva v starosti ne glede na leta. Pomembno je, da človek na različne načine osmisli vsak dan, kar mu olajša dejavnosti, ki se mu zdijo pomembne.
Psihologi v svojih raziskavah ugotavljajo, da starejši, ki ohranijo zanimanje za svet okoli sebe, živijo bolj zdravo kot njihovi vrstniki, ki se vdajajo nespodbudnemu življenju in pomanjkanju socialnega stika z ljudmi. Žal pa je to pogosto usoda starejših in starih v sodobni družbi.
Če dobro prisluhnemo ljudem iz svojega okolja, bomo zaznali kar precej pritožb zavoljo dolgočasenja. Take so pripombe: moje življenje je en sam dolgčas; nimam kaj početi; samota in dolgočasje me ubijata; počutim se, kot izgubljen v raju.
Vzrokov za tako razmišljanje je veliko!
Seveda občutek dolgočasja kdaj pa kdaj doživi sleherni med nami. Po navadi se ne prepustimo temu negativnemu čustvu in poiščemo dejavnost, ki nas motivira. Nemoteno delo, vnovičen stik z znanci, branje, poslušanje glasbe ... vse to kar hitro omili ali prežene dolgočasje. Še najbolj blagodejno pa deluje stik z naravo.
Vedeti pa moramo, da se ljudje različno odzivajo na dolgočasje: ekstravertiran človek drugače kot introvertiran.
Soseda, ki se mi je pred nedavnim potožila, da se jo pogosto loti dolgočasje, mi pojasnjuje: »Da se rešim iz njega, mi najbolj zaleže to, da komu kaj malega pomagam. Že zahvala mi povrne dobro voljo.«

Dolgočasje je stresno
Že Pascal je menil, da je dolgočasje za človeka eno najtežjih čustvenih stanj. Težko se je posamezniku izviti iz njega in poiskati ustrezno spodbudno nadomestilo.
Psiholog John Eastwood pojasnjuje: »Dolgočasje je neizpolnjena želja po zadovoljitvi dejavnosti. Veliko vzrokov pripomore k temu, da nismo sposobni kaj primernega početi s seboj.« Ugotovil je tudi, da mnogim, ki se dolgočasijo, manjka koncentracija na želeni cilj.
Ko se človek dolgočasi, mora najprej pomisliti, da je to signal, da mora nekaj spremeniti. Ob tem naj se poskuša vprašati, kaj je zanj v tem trenutku najpomembneje? Kar naprej tarnati zaradi dolgočasja ali kaj storiti - denimo na list papirja napisati tri želje in razmisliti, kako jih vsaj delno uresničiti. Poiskati prijatelja, s katerim se že dolgo nisem videl. Takoj oditi na sprehod v bližnji park.
Dolgočasja ne bodo pregnali drugi, temveč zgolj mi! Zaupajmo vase. Celo v visoki starosti je mogoče uspešno zapolnjevati čas in odganjati  dolgočasje.
Vsak zase razmislimo, kako napolniti notranjo praznino! To pa je najpomembneje, da hitro preženemo dolgčas.