Jabolka so zdrav ''modni trend''
Jabolka so zdrava presna, pa tudi kuhana, pečena in vložena, zato so bila vedno dobrodošla v kulinariki in ljudskem zdravilstvu. Uporabljali so jih za zdravljenje različnih bolezni, za čiščenje sluzi v prsih, odpravo slabokrvnosti, kot oblogo za krčne žile ter za okrevanje po boleznih. Za dober in miren spanec so priporočali kuhana jabolka, pečena so polagali na boleče uho in na rane.
Pridelava jabolk v Sloveniji se je v zadnjih dvajsetih letih skoraj podvojila, kar priča o tem, da se zavedamo njihove zdravilne vrednosti. Po uradnih statističnih podatkih smo ob osamosvojitvi Slovenije pridelali skoraj 56 tisoč ton jabolk, deset let pozneje skoraj 78 tisoč ton, leta 2011 pa že 105.355 ton.
Jabolka so bogato skladišče mineralov, vitaminov in drugih življenjsko nujnih snovi. Vsebujejo vitamine A, B in C. Največ vitamina C je ob peščišču in v kožici. V jabolku so minerali kalij, kalcij, magnezij, železo, fosfor in jod. Od sladkorjev jabolka vsebujejo dekstrozo in trsni sladkor. Tu je tudi dolga vrsta kislin: jabolčna, citronska, jantarna, mlečna, taninska, malična ali tartarinska in oksalna. Veliko je tudi vlaknin, celuloze ter pektina in čreslovine.
Blagodejno delovanje na telo
Čeprav zveni še tako protislovno, jabolka pomagajo pri zaprtju in driski. Pektini v njih učinkujejo na črevesje, da hitro in brez bolečin odstrani strupene snovi. Čreslovina iz jabolk in tartarinska kislina zavirata razvoj patogenih mikroorganizmov in ustavljata driske ter pospešujeta zdravljenje bolezni. Rahlo ogreta jabolčna kaša ali rahlo pečeno jabolko sta med najbolj lahkó prebavljivimi jedmi. Na želodec in črevesje delujeta blažilno, odpravljata vnetja želodčne sluznice in želodec spodbujata k normalnemu delovanju.
Nekateri oporekajo, češ da jabolka ni mogoče jesti na prazen želodec, torej navsezgodaj zjutraj ali pozno zvečer, ker jih potem tišči v želodcu ali peče zgaga. Vzrok za težave pa tiči v tem, da so pojedli premrzlo jabolko ali pa so ga premalo prežvečili. Bolje je, če rezine jabolk rahlo popečemo brez sladkorja in maščobe ali pa naredimo gost jabolčni sok z mlačno vodo.
Dobro je vsaj enkrat na mesec narediti razkuževalno črevesno kuro z jabolki: Zjutraj popijemo mlačen jabolčni sok, dopoldne zaužijemo eno ali dve neolupljeni jabolki, opoldne spijemo čaj iz jabolčnih lupin z dodatkom medu, zgodaj popoldne pojemo tri ali štiri jabolka, čez dve uri spijemo kozarec svežega jabolčnega soka in pred spanjem pojemo krožnik tople jabolčne kaše z medom.
Dobra za prebavo in presnovo
Jabolčna in vinska kislina nevtralizirata odvečno želodčno kislino ter pomagata pri presnovi beljakovin in maščob. V ta namen je dobro ob mastnem svinjskem mesu ali z mastno gosjo speči še jabolko. Njegove učinkovine znižujejo holesterol in maščobe v krvi. Pri rednem uživanju jabolk se že v dveh mesecih zniža škodljivi holesterol v krvi.
Jabolka so bogat vir mineralov, zaradi kalija pa uravnavajo vodni režim v telesu, razbremenjujejo srce in ožilje, zmanjšujejo pritisk ter čistijo ledvice in razmaščujejo jetra. Jabolka blažijo revmatične težave sklepov, putiko in odstranjujejo sečne kamne. Zaradi taninske kisline so jabolka učinkovit sadež proti virusu herpesa. Polifenoli iz jabolk preventivno delujejo proti raku, pektini pa vežejo strupene kovine, denimo živo srebro in svinec, in jih izločajo iz telesa. Rahlo popečena ali kuhana jabolka so učinkovito zdravilo proti tesnobi in za boljše spanje.
''Jabolko na dan odžene zdravnika stran''
- za odpravo psihične izčrpanosti: neolupljeno narezano jabolko prelijemo s pol litra vrele vode, pustimo stati eno uro, osladimo z medom. Spijemo mlačno;
- za boljše delovanje prebavil, čiščenje krvi in za moč: dve jabolki in eno rdečo peso zmiksamo in spijemo gosti sok;
- za pevke in pevce: pečena jabolka z medom so dobra pomoč pri hripavosti. Pojemo jih še topla;
- za boljši imunski sistem: hren nastrgamo, dodamo limono, naribamo jabolka, solimo in premešamo, okrasimo s kislo smetano. Ponudimo h kuhanemu ali pečenemu mesu;
- proti prehladu z jabolki in hrenom po primorsko: hren nastrgamo, naribamo jabolka, dodamo rjavi trsni sladkor in med mešanjem dušimo na zmernem ognju, da karamelizira;
- proti visokemu tlaku: stebelno zeleno narežemo na koščke, obarimo v slanem kropu, ohladimo in vanj na tanke rezine narežemo jabolka, pokapljamo z limoninim sokom, dodamo grobo sesekljane lešnike, zdrobljen ovčji sir, malo smetane, oljčnega olja, popra in soli.
Najstarejše ostanke jabolk, stare vsaj 6.500 let, so arheologi odkrili na območju Jeriha v dolini reke Jordan in v Mali Aziji. Egipčani so že poznali zdravilno moč jabolka in sadili jablane vzdolž reke Nil.
Na stari celini so pred rimskim cesarstvom poznali avtohtono jabolko – lesniko. S pohodi Rimljanov pa so se različne vrste jabolk razširile po vsej Evropi, celo na britanske otoke. V starem veku so jabolka sadili naključno; sadovnjaki se pojavijo šele v srednjem veku, najprej znotraj samostanskih in pozneje tudi grajskih obzidij. Že v tretjem stoletju pred našim štetjem pa je grški botanik Teofras odkril razmnoževanje s cepljenjem, kar je omogočilo nastanek različnih sort.
V času razsvetljenstva cesarice Marije Terezije so ustanavljali deželne kmetijske družbe, ki so načrtno širile drevesnice in sadovnjake ter šolale sadjarje. Leta 1889 so v Avstrijskem pomološkem društvu, v katerega so bili vključeni tudi slovenski sadjarji, določili ''deželne sadne izbore'' za vse avstro-ogrske dežele.
Pohvaliti velja sadjarje Kozjanskega parka, ki si po travniških sadovnjakih že več kot desetletje oruzadevajo ohraniti stare sorte jabolk. Po besedah magistra kmetijstva Adrijana Černelča imajo blizu 80 različnih starih sort; vseh sort, ki jih gojijo na Kozjanskem, pa je kakih sto.
