Malice za več energije in boljšo koncentracijo

Dobro počutje | nov. '13

Malice med večjimi obroki so veliko bolj pomembne, kot mislimo. To pa zato, ker preprečujejo lakoto v možganih, ko zaznajo, da v našem telesu ni vseh snovi, ki jih potrebujemo. V tem primeru možgani preklopijo delovanje telesa na varčevalni program, kar pomeni, da upočasnijo prebavo in presnovo ter tvorbo in porabo energije.
Na ta način skušajo možgani zavarovati telo pred samouničenjem, zato zmanjšajo delovanje vsega, kar ni nujno za ohranjanje življenja. Logično je, da se s tem zmanjšajo tudi vse gibalne sposobnosti, ki temeljijo na uporabi moči in energije za fizično delo ter tudi umske sposobnosti, zlasti pa razmišljanje in odločanje.
Kdor se je zjutraj najedel, potem pa dolge ure ni ničesar zaužil, ugotovi, da mu že po nekaj urah vidno upadejo psihofizične sposobnosti, veliko manjša je tudi volja do gibanja in dela, celo misliti se mu več ne da, kot pravimo. Z vmesno malico pa možgani ne bodo vključili varčevalnega programa in delovali bomo s polno fizično in psihično močjo.

Skrivnost je načelo zmerne sitosti
Med stanjem zmerne sitosti je v telesu vedno nekaj hrane za prebavo in presnovo, nikoli pa ne napolnimo želodca do konca. To najlaže dosežemo prav z vmesnimi obroki. Resnici na ljubo je bilo pred desetletji po tem načelu urejeno kmečko življenje, ko so kmetje ves dan opravljali fizična dela na polju in so poznali vsaj pet obrokov. Telo je tedaj v približno enakih časovnih presledkih dobilo novo pošiljko hrane, ki so jo želodec in prebavila morali predelati.
Seveda je danes narava dela drugačna, zato morajo biti male vmesne malice manj kalorične, a vsebinsko prav tako bogate. Vanje moramo vedno vključiti beljakovine. Te zagotovijo daljšo stopnjo sitosti, vendar ne obtežijo želodca, kot pravimo. Imeti moramo tudi vlaknine, saj dajejo volumen, zato smo hitreje siti. Vlaknine pa najlaže vnesemo skupaj z ogljikovimi hidrati, denimo polnovredni kruh z vlakninami. Na hitro sitost pozitivno vplivajo tudi pekoče začimbe. Pri maščobah pa moramo paziti, da zaužijemo take s kratkimi ali srednje dolgimi maščobnimi kislinami; te hitro pošljejo impulz o potešitvi lahkote. Sem sodijo polnomastni jogurti, siri, dobra hladno stiskana rastlinska olja, pa tudi maslo, kuhano maslo in smetana. Ne smemo pa pozabiti, da lakoto hitro poteši lepo pripravljen obrok z listom solate, vejico peteršilja itd.

Nekaj idej za vmesno malico:
Jabolko in košček sira na tanki rezini polnovrednega črnega kruha.
Paradižnik na rezini polnovrednega črnega kruha s sirom feta.
Grški jogurt z jagodičjem.
Piščančje bedro - pečeno ali ocvrto - s solatnim krožnikom.
Fižolova juha in ribe na žaru z veliko začimb ali tržaško omako.
Goveji zrezek s topinamburjem in solato.
Zelje, kuhano jajce, mal riža, česen, poper, čili in druge začimbe ter jogurtova polivka.
Primorska omaka: oljčno olje, sol, poper, česen, peteršilj ter nariban ali nadrobljen parmezan; koščki polnovrednega kruha za omako.
Omaka za energijo: tri olja (lešnikovo, orehovo in oljčno, solni cvet, poper, česen, zdrobljeni mandlji, strti orehi, limonin ali limetin sok), vanjo pomakamo polnovredni kruh
Fižolov namaz: v mešalniku zmiksamo kuhan rdeči fižol in dodamo rdečo papriko, ščepec čilija ali raznobarvni poper, kislo smetano, tudi žlico sladke smetane, solni cvet ter polnovredni kruh.