Nenavadni leseni predmeti
Les polepša življenje, je zdrav na otip, dotik z njim nas energetsko preporodi. Znano je, da se srčni bolniki v lesenih hišah bolje počutijo, bivanje v njih umirja stres, pravi Jernej Kosmač iz Tržiča. Kadar se vračamo s sprehoda v gozdu, kar čutimo, kako smo se napolnili z novo, prijazno energijo, ki nam jo podarjajo drevesa.
Njegov oče je začel izdelovati preproste predmete iz lesa, ker je pač živel na Gorenjskem, kjer ga je bilo veliko. S tem je 'zastrupil' sina Jerneja, ki je postal mojster oblikovanja in poslikave predmetov kulturne dediščine iz, ustvaril pa je tudi več lesenih miselnih igric, s katerimi vzbuja pozornost povsod, kjerkoli jih predstavi. Njegov sin Matej spet nadaljuje in razvija očetovo delo, snuje nove koncepte in avtorske izdelke, a vsem generacijam Kosmačev je skupno to, da spoštujejo in imajo radi les, ker je naraven material, v katerem zaznavajo veliko topline in energije.
Ko je Jernej zrasel, je brskal po kozolcih, skednjih, čebelnjakih, podstrehah, muzejih, ker je hotel leseno dediščino rešiti pred pozabo, jo osmisliti ter ji dati novo vsebino. Nastajale so replike starih čevljarskih svetilk, žličnikov, panjskih končnic, pastirskih sončnih ur, rezljanih in poslikanih šatulj, glasbil, vsega, kar je mogoče narediti iz lesa. »Pri izdelavi replik starih predmetov skušamo upoštevati, kakšen je bil originalen les, iz katerega je bil, denimo, narejen žličnik v Prešernovi hiši. Tudi mi ga naredimo iz češnjevega ali orehovega lesa, ker se s tem najbolj približamo izvirniku,« pojasnjuje Jernej Kosmač, ki svoje in sinove mojstrovine predstavlja v svoji galeriji na tržiški Deteljici.
Veselje do oblikovanja lesa pa je dopolnil s posebnimi avtorskimi izdelki, imenuje jih miselne igrice, ker bistrijo um. »Moja najbolj znana igrica je 'Kratkočasnica'. Sestavljena je iz lesenega polja, zatičev in treh kock. Igramo jo tako, da vržemo kocke, pogledamo števila, na primer 4-3-1, nato pa s temi števili naredimo čim več računskih operacij. Lahko seštevamo, odštevamo, množimo in delimo, poskusimo koren … premikamo zatiče in s pomočjo igre urimo spomin, se tako upiramo pozabljivosti kot tudi demenci. Igra jo lahko več igralcev, zmaga pa najhitrejši, tisti, ki je pobral največ zatičev iz polj. Na internetu sem videl, da so podobne igrice stare že več kot 250 let, da so jih igrali na angleškem dvoru, pa sem si rekel, zakaj ne bi nekaj podobnega naredil tudi za Slovence? Vesel sem, da mi je uspelo.«
Jernej Kosmač je razvil še več podobnih miselnih iger, s pomočjo katerih lahko spoznavamo vrste dreves, z mislimi pa odtavamo v naravo. Otroci z metanjem lesenih kock spoznavajo barve, številke in ko mečejo kocke ter odpirajo vratca v igrici, povečujejo gibljivost svojih prstkov. »Raziskovalna žilica mi ne da miru in želim razviti zvočno igrico, kar bo nekaj čisto novega. Uporabil bom vrtavko, načelno to vsi poznate, a moja bo lesena …« Seveda nam ne more povsem razkriti vseh svojih idej, o katerih razmišlja, a verjamemo, da mu jih bo uspelo udejaniti, ker tako zelo uživa v svojem delu.
Sin Matej, tretja generacija Kosmačev, pa v delavnici razvija drugačne izdelke. Že v otroštvu so ga očarale lesene jadrnice, pa kitajske in indijske rezbarije. Razmišlja, kako bi keltski horoskop, ki je sestavljen iz različnih vrst lesa, navezal na dvanajst zodiakalnih znakov, ker verjame, da posamezna vrsta lesa ustreza določenemu tipu človeka in da imamo glede na rojstni znak določene značajske značilnosti. Svoje poznavanje lesa in prijateljevanje z njim bi rad povezal z novimi spoznanji in tako kot je dedku uspelo narediti prvi vikend v obliki soda, nas bo tudi on presenetil s svojimi novostmi.
