Pogovori o knjigah bogatijo življenje
V Kranju starejši berejo v skupinah. Kar 14 jih je in precej različne so. Člani doma preberejo izbrano knjigo, v skupini pa se pogovarjajo o prebranem. Nekatere skupine so tako prizadevne, da jih voditeljice komaj dohajajo v tem, koliko preberejo in koliko si še želijo.
Tudi v domovih upokojencev berejo, a tam večinoma voditelj na srečanju prebere kratko zgodbo, potem pa se pogovarjajo o njeni vsebini.
»Druženje starejšim veliko pomeni in včasih berejo le še za to, da se potem v skupini lahko pogovarjajo o prebranem,« pove Damjana Mustar, vodja projekta Modro brati in kramljati, ki ga razvija Mestna knjižnica Kranj.
Milena Enci je ena od voditeljic in z navdušenjem pripoveduje, kako veliko dobi od druženja s starejšimi. »Pripovedujejo o svojem otroštvu in prav neverjetno je, kaj vse povedo o dogajanju v prejšnjih časih. Veliko stvari slišim prvič in veliko novega spoznam pri druženju z njimi,« pove. »In lepo jih je videti, kako zadovoljni so ob koncu srečanja.« Sama sodeluje pri vodenju dveh skupin, obe pa sta v domovih za ostarele. V Kranju so udeleženke šibkejšega psihofizičnega stanja, zato zanje izbere krajša besedila, zgodbe in pripovedi. »Najraje imajo vsebine, ki se govorijo o njihovih mladih letih; teh časov se najraje spominjajo in z veseljem govorijo o njih. V Preddvoru pa so v skupini gospe in gospod z večjimi zahtevami. Berejo sami in o prebranem se pogovorijo na mesečnem srečanju. Ta skupina me včasih kar preseneča, saj jih zanima sodobna problematika, denimo problematika aidsa, različnih prikrajšanosti.«
Na usposabljanju za voditelje, pri čemer sodeluje tudi prof. dr. Jože Ramovš z Inštituta Antona Trstenjaka, se prostovoljci temeljito seznanijo s tem, kaj pomeni starost, kako pristopiti k starejšemu, kako se z njim pogovarjati, kako vzdrževati kulturo pogovora brez konfliktnih situacij.
Prostovoljci se srečujejo enkrat na mesec in si izmenjajo izkušnje in tako laže prebrodijo morebitne težave. Posebnih pogojev za to, da nekdo lahko postane voditelj prostovoljec, ne postavljajo, zgolj to, da je ljubitelj branja, vešč komuniciranja in da se rad pogovarja s starejšimi.
Spodbuda k poglobljenemu branju
Že kar nekaj let je od takrat, ko je nekdanja sodelavka Beti Černe povabila v bralno skupino. »Od nekdaj sem rada brala, vendar me srečanja spodbujajo k temu, da se v prebrano bolj poglobim. Zelo sem vesela, da skupina obstaja, da nas je več in da smo različni ter da lahko vsak pove svoje mnenje. Lahko rečem, da sem nekoliko bolj pasivna, rada sicer berem, a se manj vključujem v pogovore. Nikoli se ne pripravljam posebej, a se pogovor vedno razvije, saj beseda da besedo ...« Predvsem ji je všeč to, da so srečanja, njihova skupina se srečuje na štirinajst dni, obogatena s pogovori o temi, ki so jo brali v knjigi, da ne gre za navaden klepet ob kavi. »To zelo pripomore h kakovosti življenja, tako se v starosti ne zapustiš.«
Voditeljica prostovoljka Damjana Pečjak pove, da ne gre za študijske skupine. »Vsebina prebrane knjige je iztočnica naših pogovorov, ki se navezujejo na osebne izkušnje. udeležence spodbujamo, da si v zvezek zapisujejo svoje misli ob branju ter izpisujejo lepe misli iz knjige.« V njeni skupini je tudi slepa udeleženka; prihaja s sestrično, ki ji doma bere knjige, v skupini pa potem sodelujeta obe. »Za nas ta članica pomeni veliko obogatitev, z njo so se odprle nova razsežnosti naših pogovorov, saj velikokrat opazi to, česar druge ne.«
Damjano Pečjak druženje s starejšimi osebno izpolnjuje. Da bi postala prostovoljka, je pomislila, ko je njena babica odšla v dom. Takrat je videla, da bi babica želela nekaj početi, vendar ni vedela natančno, kaj. »Srečanja so prijetna, napolnijo me z energijo, dr. Ramovš je vedno poudarjal, da je namen srečanj, da vsi z njih odhajamo obogateni, napolnjeni z novo energijo, z dobrim občutkom, da smo zase in za druge naredili nekaj dobrega ter si polepšali dan.
Želeli bi si, da bi lahko pritegnili vse tiste, ki samevajo doma. Kadarkoli se nam lahko pridružijo, in to tako možni prostovoljci, kot tudi člani skupine.«
