Na Kal v dobri družbi

Prosti čas | nov. '13

Med rekama Savinjo na severu in Savo na jugu se v južnem podaljšku planote Mrzlice sramežljivo skriva vrh Kal. Vrh, vreden obiska in vsakršnega truda. Severno pobočje je poraslo z bukvijo, na južnem in zahodnem pobočju pa so travniki in pašniki.

Ta predel Zasavja z rudnikom Trbovlje - Hrastnik, ni znan le po hudomušnem rudarskem škratu Perkmadeljcu, ampak tudi po posebni zasavski kulinariki oziroma jedeh, kot so: funšterc ali knapovsko srce (jajca, moka in voda, popečeno na masti in ocvirkih), krumpantoč (krompir, moka in jajca) in grenadirmarš (testenine in krompir).
Cesto Litija–Zidani Most zapustimo na odcepu ceste za Hrastnik center in Čeče in peljemo do odcepa desno, kjer opazimo kažipot za smučišče Rajska dolina, in na parkirišču ob rudniku parkiramo. Do tod se lahko pripeljemo tudi iz Trbovelj ali Laškega.
S parkirišča se odpravimo na cesto, po kateri smo se pripeljali, in nadaljujemo desno navzgor v smeri vasi Boben in Čeče. Po nekajminutni hoji dosežemo razcep cest. Krenemo desno prek mostu, hodimo do zadnjih hiš, tu se konča asfalt, in nadaljujemo po širokem kolovozu do gozda in naprej po široki gozdni poti, ki nas po okljukih pripelje na obširna travnata pobočja. Hodimo levo ob gozdu do kažipota, ki nas usmeri naravnost navzgor na ozko stezico do naslednjega kažipota in na pot, ki se vije med sadovnjakom in travnikom, do prvih hiš v vasi Ravne in do novega kažipota ob vaški kapelici.

Vse strmine so pokonci
Gremo levo do razcepa, kjer ob gospodarskem poslopju zavijemo desno na ozko asfaltirano cesto, ki nas mimo novih hiš desno pripelje do zeliščnega vrta. Tu lahko posedimo na lesenih klopeh in si ogledamo vrt. Od tod gremo naravnost do zadnje hiše in zavijemo desno na kolovoz. Kažipot nas usmeri levo na stezico pod pašnikom in desno prek manjše jase v gozd. Pot se rahlo vzpne, gremo po potki med pašnikom in gozdom navzgor do prvih hiš zaselka Gorenjci in ob njih desno na široko gozdno cesto, ki nas zažene strmo navzgor. Strmina, po kateri se vzpenjamo slabo uro, ne popusti in nas dodobra prepoti, vse do asfaltne ceste, ki pripelje iz Hrastnika do Rajske doline. S tega razpotja se bomo prek Klobuka vračali v Hrastnik.
Nadaljujemo levo, prečkamo cesto in se zaženemo desno navzgor po travnatem pobočju, s katerega se odpirajo razgledi na zaselke, ki smo jih obhodili. Strmina popusti, pot še naprej teče po pašnikih do ceste in po njej do doma pod Kalom.
Ob domu so postavljena otroška igrala, poskrbljeno pa je tudi za »odrasle«, saj je moč igrati nogomet, košarko, namizni tenis in balinati. Na voljo so tudi prenočišča in dobra hrana. Proti jugovzhodu vidimo Stražni hrib, za njim Veliko Kozje in Lisco, pogled pa seže vse do Gorjancev. Na jugu se kaže Kum, jugozahodno od njega pa vidimo Snežnik, Veliki Javornik in Nanos. Zahod postreže z verigo Posavskega hribovja s Čemšeniško planino, Menino planino in za njo vršaci Kamniških Alp. Pod domom proti jugozahodu pa vidimo bližnji Hrastnik in Trbovlje.
Od doma se odpravimo po levi poti, ki pelje v gozd. Po nekaj minutah zavijemo levo v strmino in kmalu dosežemo vrh Kala (985 m), ki pa ni razgleden. Nadaljujemo lahko do Mrzlice, ki jo dosežemo v 45 minutah. Vračamo se mimo doma, kažipot nas usmeri navzgor po desni strani smučišča Rajska dolina proti Klobuku. Sprva je pot precej strma, a se kmalu poravna. Prečimo severna pobočja Pleše (956 m) po dobro uhojeni poti do vznožja Klobuka. Še nekaj korakov in smo na razglednem vrhu Klobuka, ki je za Zasavčane »dežurna« gora.
Tu velja posedeti in se razgledati. Sledi razmeroma težak spust po strmem in s koreninami prepredenem terenu vse do kraja, kjer se strmina unese in naprej do odcepa za Jelenco. Zavijemo levo in se spuščamo po lepo urejeni in vzdrževani poti, ponekod skriti pod gostim vejevjem, drugod pa odprti toplemu soncu, do prvih hiš v Hrastniku.
Prehodili smo 695 višinskih metrov ter za vzpon porabili dve uri in pol,  za spust pa okoli dve uri. Pot je zarisana na zemljevidu Posavsko hribovje, najdete jo tudi v Atlasu Slovenije na strani 106.

V bližini …
Hrastnik je industrijsko in rudarsko mesto, razpotegnjeno v dolini potoka Boben in na pobočjih nad njim.
Nasproti steklarne Hrastnik stoji Steklarski grad – Vila de Seppi, ki ga je leta 1982 dala postaviti hči lastnika tovarne kemičnih izdelkov Franca Gossletha iz Trsta, poročena s trgovcem Friderikom de Seppijem. Zgrajen je bil leta 1894 in je kopija v malem cesarskega gradu Miramar pri Trstu.
V spodnjem delu Hrastnika, v Podkraju, so našli ostanke rimskih svetišč. Rimljani so verjeli, da spomeniki prinašajo srečo brodarjem, ki so pluli po nevarnih brzicah reke Save. Najbolj znan najdeni predmet je Kamen zaobljube, ki ga hranijo v hrastniškem muzeju. Gotsko cerkev sv. Nikolaja, zaščitnika brodarjev in čolnarjev, krasita dva oltarja, vredna ogleda. »Zlati oltar« je nastal konec 17. stoletja, drugi, oltar sv. Barbare, pa v začetku 18. stoletja.
Velja si ogledati tudi več kot sto let staro Rižnarjevo hišo v bližini brodarskega doma ob reki Savi.
Nekaj kilometrov iz Hrastnika ob cesti proti Zidanemu Mostu leži pod pečinami prelepa vas Šavna Peč, kjer se je rodil Anton Sovre, filolog, prevajalec in humanist. Sredi vasi stoji kužno znamenje, ki naj bi nastalo sredi 17. stoletja. Odlikuje se z bogatim štukaturnim okrasom in uporablja pri tem glavice kipcev (Marija Brezmadežna, Križani, sv. Jožef, sv. Martin, sv. Krištof, sv. Miklavž, sv. Florjan in sv. Anton). Tu je bil rojen tudi inženir Anton Strgaršek, graditelj dravskih elektrarn.