Družabnost je zdrava
December je mesec srečevanj in druženja. Nekateri ljudi tega ne marajo in se sploh ne družijo, če pa že se, se predvsem zaradi občutka, da to morajo početi. S kančkom iznajdljivosti pa dosežemo, da nam bodo socialne obveznosti v veselje, zadovoljstvo in v spodbudo.
Po ugotovitvah ameriških zdravnikov in psihologov znajo posamezniki z visokim emocionalnim količnikom (EQ) najbolje prisluhniti svojim občutkom in se vživeti v čustva drugih ljudi. Na inteligenten način lovijo nujno ravnovesje med čustveno (emocionalno) in razumsko (racionalno) komponento. Zato znajo uživati v komunikaciji, povezovanju in sodelovanju z ljudmi. Socialni stiki jih ne obremenjujejo, predvsem zato ne, ker znajo ‘ločiti zrno od plev’ – podatke in dejstva, ki so pomembna in si jih zato kaže zapomniti in tudi upoštevati, od tistega, kar je sicer zanimivo (in prijetno) slišati ali izvedeti, a hkrati je to treba tudi čim prej pozabiti. Nasprotno pa so čustveni analfabeti dojemljivi za negativne elemente družabnosti in se osredotočajo predvsem na nespodbudne vplive iz okolja. Čustvena nestabilnost in socialna nezrelost ovirata in omejujeta – pripomoreta k napetosti, preobremenjenosti in stresu ter povzročata ljudem različne telesne, duševne in socialne motnje. Čustvena otopelost, zavrtost in nezrelost so vzrok za številne nesporazume in prepire doma in v družbi. Ker se je tovrstnim zapletom bolje izogniti in jih preprečiti kot kasneje gladiti spore, obžalovati in iskati opravičilo za nepremišljene reakcije, je v stikih z emocionalno nezrelimi posamezniki treba ravnati sila previdno, premišljeno in obzirno – skratka v rokavicah. Prav zaradi nespodbudnih odnosov se številni ljudje bojijo predprazničnega časa saj ne znajo ali si ne upajo sproščeno uživati v družbi. Druženje in drugi socialni stiki sodijo med pomembne elemente zdravega in zadovoljnega življenja. V času, ko je osamljenih ljudi čedalje več, pa so vse bolj pomembna kategorija neznanci. Starejši (in tudi mlajši), ki nimajo svoje družine ali niso povezani s sorodniki, ki nimajo prijateljev in ljudi, da bi jim stali ob strani, veliko pomena posvečajo tudi komunikacijam in stikom z neznanci. Tako jim lahko polepša dan in vnese optimizem v njihov vsakdanji utrip že preprost ‘dober dan’, prijazen nasmeh, navdušen pogled, drobna gesta pozornosti, praznično voščilo, nepričakovana pomoč, na videz nepomembna usluga in podobni izrazi naklonjenosti.
Človek potrebuje tudi tišino in samoto.
V stanovanju, lahko tudi na vrtu si ustvarite kotiček, kjer se boste umirili in sprostili. Tam razmišljajte, sanjarite in počnite le to, kar vam je najbolj pri srcu (branje, pisanje, ročna dela, konjički, poigravanje s spomini …). Sčasoma se boste lahko sprostili že ob pogledu ali celo ob misli na svoje mirno zatočišče. Kadar ste razburjeni, jezni ali tako žalostni, da bi se najraje razjokali, se poskusite nasmejati. Smeh sprošča, pomirja živčevje, odpravlja napetost, izboljšuje dihanje ter krepi delovanje srca in ožilja. Ne le psihično zdravje in socialna integriteta, marveč tudi telesno zdravje in blaginja sodobnega človeka temeljijo na neizbežni triadi: socialni stiki, emocije (čustva in občutki) ter odnosi v družini. Zato med prazniki uživajmo sami, v dvoje ali v prijazni družbi.
Družabnost je povezana tudi z dolgoživostjo.
Ameriški in japonski strokovnjaki ugotavljajo, da je za večino stoletnikov in še starejših, ki živijo razgibano ter se veselijo tretjega življenjskega obdobja, značilna neodvisnost od časa in prostora, nekakšna spokojna brezčasnost. Nikamor se jim preveč ne mudi, ne skrbi jih, kaj bo jutri in pojutrišnjem, marveč jih zanima predvsem zdajšnji trenutek, obenem pa niso kdove kako navezani na uro, mnenje in delovanje okolice. To v praksi pomeni, da jedo, ko so lačni, spijo, ko so zaspani; in če si želijo družbe, potrkajo pri sorodniku, sosedu ali prijatelju, ne da bi se vnaprej dogovorili za obisk. Sproščen, lahkoten odnos do časa imajo japonski veterani le, ko gre za zasebno življenje. Pri poslu in karieri pa so sila natančni in odgovorni ne glede na leta. V dejstvu, da znajo delo ločiti od zabave, da se znajo popolnoma „izklopiti“ ali „preklopiti“ na ležernost, se kaže pomembna prednost žilavih prebivalcev Okinave, ki pri osemdesetih, devetdesetih in celo stotih letih bolj kot o koncu življenja, razmišljajo o njegovem poglabljanju in nadaljevanju. Naj letošnje praznike zaznamuje druženje z optimističnimi, živahnimi in odkritimi ljudmi, zmerno uživanje hrane in pijače, razkošje (prostega) časa, kanček prepotrebne duhovnosti in srečanja s samim seboj, telesna dejavnost na svežem zraku. Družite se le z izbranci, s katerimi in zaradi katerih se počutite mladi; verjemite, da ste mladi, ter si zavzeto prizadevajte za vitalnost. Samega si sebe predstavljajte kot veselega, živahnega, dinamičnega, neupogljivega, navdušenega in mladostnega človeka, ki bo ostal tak do pozne starosti.