Vaš svetovalec - mag. Janez Tekavec – marec 2014

Dobro je vedeti | mar. '14

Dosmrtno preživljanje
Bralec je skupaj z ženo več let skrbel za starejšo gospo. Pogodba o dosmrtnem preživljanju je bila sklenjena le med ženo in to gospo, kljub temu pa sta bila dogovorjena, da bo gospejino premoženje postalo last obeh. Po smrti gospe se je žena sama vpisala kot lastnica in noče nič slišati, da bi bila oba vpisana kot solastnika. Bralec se počuti opeharjenega.
Pogodba o dosmrtnem preživljanju zavezuje praviloma le podpisnike in praviloma daje tudi pravice iz pogodbe le podpisnikom pogodbe, ne pa tudi zakoncu. Izjema je predvidena le za primer, ko preživljavec umre, tako da lahko njegove pravice in obveznosti prevzamejo njegovi dediči, če v to privolijo.
Okoliščine, ki jih opisuje bralec, niso neposredno urejene, vendar pa je iz določenih zakonskih določb mogoče sklepati, da bralčev prispevek ni zanemarljiv. Pogodba o dosmrtnem preživljanju je namreč odplačna pogodba, kar pomeni, da preživljavec (žena našega bralca) na poseben način plača za premoženje, ki ga dobi na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju. Poseben način plačila je v tem, da skrbi za preživljanca vse do njegove smrti. Preživljanje pa vključuje tudi določene stroške in predvsem osebno skrb. Če je te stroške kril tudi bralec in če je tudi sam skrbel za gospo, je s svojim delom na določen način pomagal odplačati pogodbo o dosmrtnem preživljanju. Ker je s preživljevalko v zakonski zvezi, utegne to skupno odplačevanje ustvariti tudi skupno premoženje zakoncev. To še toliko bolj, če mu bo uspelo dokazati, da sta se z ženo res sporazumela, da se bosta po smrti gospe vpisala vsak kot solastnika premoženja pokojnice, četudi je v pogodbi formalno navedena le žena.
Dokazovanje vseh teh okoliščin (obstoj dogovora z ženo, neposredna pomoč bralca ,...) utegne biti kar zahtevno in negotovo, tako da bi vsekakor tudi zavoljo prihodnjih odnosov priporočil, da se z ženo poskušata dogovoriti in skleneta ustrezno pogodbo ter uredita stanje v zemljiški knjigi. Če to ne bo možno, pa naj bralec presodi, ali bo poskušal doseči spremembo razmer s sodnim postopkom ali ne.

Dedovanje partnerja
Bralka je vdova. Pred pol leta je spoznala vdovca, ki se je preselil k njej. Vsak od njiju ima nekaj premoženja in svoje otroke. Bralko zanima, ali bi v primeru njene smrti njen zdajšnji partner ali njegovi otroci dedovali po njej ali ne.
Odgovor je odvisen od tega, ali bosta v času bralkine smrti še partnerja, ali bo bralka umrla pred partnerjem in ali bo zveza trajala dovolj dolgo, da se bo štela za zunajzakonsko skupnost.
Partnerstvo postane zunajzakonska skupnost, če gre za trdno, dlje časa trajajočo zvezo. Samo dejstvo, da se je partner preselil k bralki, še ne pomeni, da sta v zunajzakonski skupnosti v pravnem smislu. To bosta postala, če bosta v partnerski zvezi živela dovolj dolgo. Zakon ne določa meje, koliko dni je dovolj, tako da se v sodnih postopkih vsakič znova presoja, ali je gre za zunajzakonsko skupnost ali ne. Po navadi sodišče zahteva, da traja daljše obdobje (na primer nekaj let) ali da gre posebne okoliščine (na primer rojstvo skupnega otroka v času trajanja partnerske zveze, ...). Te posebne okoliščine so lahko razlog, da se določena skupnost šteje za zunajzakonsko skupnost tudi le po enem letu in ne šele po nekaj letih.
Če bo torej v bralkinem primeru obstajala zunajzakonska skupnost na dan njene smrti, bo partner po njej dedoval, sicer pa ne. Velja pa seveda tudi obratno; če bo bralka na dan smrti svojega partnerja z njim v zunajzakonski skupnosti, bo dedovala po njem, sicer pa ne.

Obveznosti ob darilni pogodbi
Bralka je z darilno pogodbo prenesla premoženje na svoje otroke. V zameno za to si ni izgovorila ničesar, le podarila je vse premoženje. Bralko pa je začelo skrbeti, ali sploh lahko od otrok zahteva, da skrbijo zanjo, če bi to potrebovala.
Tako kot so starši dolžni preživljati svoje otroke, dokler so še otroci, tako so tudi otroci dolžni kasneje preživljati svoje starše, če ti nimajo sredstev za preživljanje in če otroci to zmorejo ali bi zmogli, če bi se potrudili. Staršev, ki to potrebujejo, ni dolžan preživljati le tisti otrok, za katerega starši niso skrbeli, denimo, niso plačevali preživnine, ali pa otrok, ki brez svoje krivde nima dovolj sredstev, da bi lahko preživljal starše. Za bralko so tako otroci dolžni skrbeti, če bo to potrebno.
Bralka pa lahko, če bo to nujno, zahteva tudi vračilo darila. Pogoj za razvezo darilne pogodbe je namreč, da darovalec nima dovolj sredstev za preživljanje.
Darovalec lahko prekliče darilno pogodbo, če pride v položaj, ko je ogroženo njegovo preživljanje. Preklic pa ni možen, če bi zaradi tega obdarjenec prišel v položaj, ko bi bilo ogroženo njegovo preživljanje. Obdarjenec lahko darilo obdrži tudi v primeru, če darovalcu sam zagotovi preživljanje.
Bralka sicer zaradi darila ni v enakem položaju, kot je bila, preden je darilo dala, vseeno pa je upravičena do pomoči, če jo bo potrebovala. Upam, da se bodo otroci tega zavedali in da tega ne bo treba uveljavljati na sodišču.