Zbirka sakralne dediščine

Zgodbe | mar. '14

Cistercijanski samostan v Stični na Dolenjskem je skozi stoletja veljal za cerkveno, kulturno in socialno središče svoje širše okolice. Zdaj je ta edini še delujoč cistercijanski samostan na Slovenskem zgledno vzdrževan, v njem pa je med drugim tudi Muzej krščanstva na Slovenskem.
Pri Stični je bilo odkrito predzgodovinsko venetsko-ilirsko gradišče s številnimi gomilami. Prvič se kraj omenja leta 1136, ko je bil tu ustanovljen izredno velik cistercijanski samostan. Kot beleži zgodovinopisje, je samostan ustanovil oglejski patriarh Peregrin I. (1131-1161) na prošnjo znamenitih višnjegorskih bratov Henrika, Ditriha in Majuhalma, ki so v ta namen odstopili svoja zemljišča v Stični. Prvi menihi so prišli iz samostana Rune pri Gradcu. Skozi stoletja je samostan doživljal vzpone in padce. Zelo so ga ogrožali Turki, bil je dvakrat napaden in požgan, cesar Jožef II. pa ga je leta 1748 razpustil in samostan je brez menihov ostal polnih 114 let.
Dandanes je v samostanu petnajst menihov. Posvečajo se molitvi in različnim dejavnostim. Posebno skrb namenjajo ohranjanju in uveljavljanja naravne zdravilske vede, ki jo je vpeljal pater Simon Ašič. Pripravljajo zdravilne čajne mešanice, različna mazila, tinkture in druge zdravilne pripomočke.

Dragocena dediščina
V prostorih opatije so leta 1980 začeli urejati Muzej krščanstva na Slovenskem. Sodelavci muzeja zbirajo, restavrirajo in dokumentirajo sakralno dediščino na območju celotne Slovenije. Na stalni razstavi Življenje za samostanskimi zidovi je predstavljena bogata zgodovina našega najstarejšega še delujočega samostana. Med drugim si lahko obiskovalci ogledajo orodja iz različnih samostanskih delavnic - čevljarske, krojaške, sirarske ter nabožne predmete. Posebna soba je namenjena znamenitemu zeliščarju patru Simonu Ašiču in patru Gabrijelu Humeku, ki se je ukvarjal s slikarstvom.
Druga stalna razstava - Zgodovina razvoja krščanstva na Slovenskem - je predstavljena v dvanajstih kronološko zaokroženih obdobjih, tako da obiskovalce seznani z začetki krščanstva na naših tleh v tretjem stoletju in ga popelje skozi zgodovino, dolgo približno tisoč sedemsto let. Je prva taka razstava pri nas, ki prikazuje pomembno vlogo vere skozi čas v vsakdanjem življenju ljudi.
Razvoj verovanja v svetu in pri nas je bil dolgotrajen in buren. Dr. Marko Kerševan o tem med drugim v Enciklopediji Slovenije zapiše: »... Tudi v slovenskih deželah se je krščanstvo srečevalo s predkrščanskimi in mimokrščanskimi religijami ter življenjskimi navadami ...«. Posledica tega je ljudska religioznost različnih slojev prebivalstva v različnih obdobjih.
Krščanstvo na območju zdajšnje Slovenije se je pojavilo dvakrat. Najprej v rimski dobi in nato s pokristjanjevanjem Slovencev. Od devetega stoletja dalje so prebivalci slovenskih dežel v glavnem kristjani v pomenu posebne religijske pripadnosti in tudi v širšem kulturno-civilizacijskem pomenu. »Ves čas so pripadali zahodnemu, rimsko-latinskemu krščanstvu ter katoliški cerkvi in tradiciji, velik vpliv pa je imel tudi protestantizem ...,« še navaja dr. Kerševan.
Muzej krščanstva v Stični med drugim hrani lepo oblikovano liturgično posodje, bogato vezene mašne plašče in druga cerkvena oblačila. Posebej zanimiva in pestra je zbirka relikviarij in voščenih figuric, pa tudi Kozlevčarjeva zbirka starin ter izjemen arhiv misijonarja Friderika Barage.
Obiskovalci si poleg muzeja ogledajo samostan, znameniti križni hodnik in samostansko baziliko Žalostne matere božje. Poslopje sodi med največje kulturne, sakralne in arhitekturne spomenike na Slovenskem nasploh. Osrednji prostor samostana tvori križni hodnik, ki velja za enega najlepših gotskih križnih hodnikov na Slovenskem.
Zelo pomembno je zapisati, da je med letoma 1428 in 1440 v tem samostanu nastal za slovensko slovstvo pomemben Stiški rokopis, ki je eden prvih pisnih spomenikov v slovenskem jeziku.
Informacije: Muzej krščanstva na Slovenskem, Stična 17, 1295 Ivančna Gorica, tel.: 01 78 77 863 ali 78 78 576, GSM: 041 689 994, www.mks-sticna.si Vedeti pa je treba, da so vsi ogledi vodeni, skupine se morajo najaviti teden dni prej, vstop za posamezne obiskovalce je vsak dan, razen ponedeljka, ob 8.30, 10., 14., in 16., uri.