Alergije - nadloga in bolezen
Alergije so moteča in pogosto huda nadloga, celo bolezen že. Pa vendar pravih alergij, ki jih je mogoče dokazati, ni toliko, kot so ljudje prepričani. Naj se sliši še tako neverjetno: alergije so lahko tudi posledica pretirane skrbi za higieno, za skoraj sterilno okolje. Da postane odporno, se mora naše telo bojevati z bacili, virusi in bakterijami. Krepak imunski sistem varuje naše telo pred vsiljivci, alergeni vseh vrst. Mi mu s hrano lahko samo pomagamo.
Alergije so samo dokaz nepripravljenosti na spopad zaradi neučinkovitega ali slabotnega imunskega sistema. V sodobnem svetu z industrijsko predelano, a osiromašeno hrano ter z vse bolj onesnaženim okoljem in stresnim življenjem je vzrokov za alergije veliko več kot pred desetletji.
Najpogostejše so alergije, pri katerih se premočno, preveč preburno odziva telo na sicer naravne zunanje dejavnike. Tak je na primer seneni nahod ali alergija na cvetni prah. Sledita izpostavljenost pršicam in astma, ki pa ni vedno povezana z alergijami, nato kožne alergije na sonce, sledijo alergijske reakcije na pike žuželk in alergije na hrano. Mnogi so alergični na več kot eno substanco, nekaterih alergij pa še ni mogoče znanstveno potrditi. Dobro je vedeti, da alergičnost lahko mine, če spremenimo življenjske in prehranske navade ter okrepimo imunski sistem.
Okrepimo imunski sistem
S hrano ne zdravimo alergij, marveč krepimo imunski sitem, da alergij ne bi bilo ali da bi jih pregnali.
Odločilno vlogo pri dopuščanju ali preprečevanju alergij ima črevesje. Celice v steni črevesja temeljito in vestno nadzorujejo snovi, ki smo jih zaužili. Odločajo, kaj naj spustijo v krvni obtok in česa ne. Hrana je ''delovni stres'' za imunske celice, ki so v prvi obrambni liniji naše črevesne stene. Če imunskih celic ni dovolj ali so napačno vodene, nastane nezaželena alergijska reakcija na določena živila.
Celoten prebavni trakt razgradi hrano na osnovne sestavine (na primer: beljakovine na aminokisline ali maščobe na maščobne kisline ...) le, če vse prebavne reakcije od ust do zadnjika potekajo pravilno, usklajeno in hkrati. Šele tedaj lahko hrana, razgrajena na osnovne snovi, prek krvnega in limfnega obtoka varno prehaja v celice.
Če pa imamo neučinkovit obrambni sistem ali sindrom prepustnega črevesja, to omogoči premalo razgrajenim velikim molekulam (na primer neprebavljenim beljakovinam ...), da kot take preidejo v kri in sprožijo alergijski odziv. Za to smo lahko krivi tudi sami, saj so vzroki za prepustno črevesje zlasti pretirano uživanje alkohola, antibiotikov, aspirinov, k temu lahko pripomore pomanjkanje esencialnih maščobnih kislin, pa okužbe želodca in črevesja, pomanjkanje cinka in vitamina B6.
Torej, če ni vse tako, kot mora biti, se aktivira imunski sistem in skuša ''vsiljivce pregnati'', pa naj so to virusi, bakterije, dražeče snovi v ozračju, težke kovine ali ne dovolj razgrajena hrana. Dober imunski sistem bo tem snovem preprečil vstop v krvni obtok.
Veliko ljudi ima alergijske težave zaradi pomanjkanja esencialnih maščobnih kislin. Rešitev je naravno pridelano žito in hladno zmleto do polnovredne moke. Maščobne kisline skupaj z vitamini B kompleksa in z minerali pomagajo pri obnovi črevesne sluznice. Vitamin A pa pomaga ohranjati zdravo sluznico in hkrati celi preveč prepustne stene črevesja. Dobimo ga v maslu, mleku, jajcih in jetrih. Če pa smo alergični na jajca in mleko, je treba uživati karotenoidne snovi iz zelenjave, pa cink in ''dobre maščobe''. Karotenoidi so predstopnja vitamina A; so v papriki, paradižniku, korenju, špinači, bučkah ... Izkoristek je boljši, če zelenjavo skuhamo, dodamo nenasičene maščobe in če je zraven tudi cink. Tega dobimo v morski hrani in govedini, bučnih semenih, leči ..., a je njegov izkoristek boljši, če imamo v prehrani dovolj proteinov, pa minerala kalcij in vitamina C. Cink in vitamin B6 sta nujna za nastanek encimov za razgradnjo beljakovin, cink tudi za nastajanje solne kisline v želodcu (HCl).
Vitamin B6 dobimo v lososu, tunini, leči, pšeničnih kalčkih, bananah, špinači, ovsenih kosmičih, orehih, arašidih in jajcih. Telo s pomočjo magnezija, vitamina B6, cinka in biotina, ki je tudi ''član družine'' vitaminov B kompleksa, dobro izkoristi maščobne kisline. Če telo ne proizvaja dovolj prebavnih encimov, moramo uživati kislo mleko, probiotične jogurte ali dopolnila s probiotičnimi bakterijami. Kronično vnetje črevesja preprečujejo in pomagajo zdraviti omega 3 maščobne kisline živalskega izvora, torej iz rib.
Alergeni iz okolja
Alergijsko astmo lahko sproži okolje, denimo cvetni prah, živalske dlake, tobačni dim ..., tudi čustva, denimo stres, strah, hude izgube ljubljene osebe ... in, seveda, hrana. Za astmatične napade je znano, da jih povzročajo sulfiti v hrani, ki vsebuje žveplo, ter v aminokislinah, ki imajo molekulo žvepla; to so metionin, cistein, homosistein.
Astma in druge bolezni dihal so lahko posledica vnetja bronhijev, ki jih sprožajo levkotrieni; te zaradi neustreznega razmerja med maščobnimi kislinami tvorimo sami. V pomoč so nam pikantne snovi in jedi ter sadje in zelenjava z veliko vitamina C, ribe in ribje olje. Vitamin C je močan antihistaminik. V srednjem veku so že priporočali kokošjo juho, ribe, peteršilj, janež, meto, redkev, rozine, vino in kašo.
Obrambno delujejo tudi flavonoidi kvercetin, miricetin in kemperol, ki zavirajo sproščanje histamina. Kalcij preprečuje izločanje histamina iz maščobnih celic, mastocitov, ki sprožajo alergije. Magnezij sprosti bronhialne mišice in olajša dihanje. Hrana z vitaminom C, citrusi, peteršilj, zelje, jagodičje ..., spodbuja razgradnjo histamina. Antihistaminsko delujejo nageljnove žbice, koprive in naravni vitamin E ki ga dobimo v olju pšeničnih kalčkov.
Ljudsko orožje proti astmi je prava črna kava. Kofein širi dihalne poti in lajša dihanje. V raziskavi so ugotovili, da že tri skodelice prave črne kave na dan pomagajo enako kot sintetična zdravila. Podobno delujeta tudi temna čokolada in zeleni čaj, odlično pomagata tudi čebelji med in jabolčni kis.
Seneni nahod je alergija na cvetni prah in druge snovi. Ljudje s trajnim senenim nahodom so občutljivi na več različnih snovi, pogosto so v pisano druščino vključeni tudi hišni prah, perje, dlake, plesen in še kaj. Odziv telesa na alergen je hiter, pri tem se izloča histamin, zato je zdravljenje alergije vezano na antihistaminike.
Ključ do uspeha pa je prepričati imunski sistem, da cvetni prah ni nevaren, in zmanjšati sintezo histamina, kar ni lahko. Peteršilj sicer zmanjša proizvodnjo histamina. Rafinirani sladkor in kazein v mleku spodbujata tvorbo sluzi, zato se jima je dobro izogniti. Toda kalcij in magnezij, ki ju dobimo prav z mlekom, pomagata uravnati histamin.
Alergija je vnetje v telesu, zato mnogi čutijo olajšanje ob uživanju maščobnih kislin omega 3. S sadjem in zelenjavo pa bomo dobili veliko vitamina C in flavonoidov, kar pomaga držati v ravnotežju telesne celice, ki vsebujejo histamin. Prav tako naj bi méd koristil in olajšal simptome alergije.
Alergija na sonce
Zdravstveno si hitro pomagamo z antihistaminiki, pomembna pa je tudi pomoč hrane, tudi preventivna. Prva pomoč je ohlajevanje z mrzlo vodo, ki ji dodamo ovseno moko. Posledice blaži tudi ohlajen zeleni čaj, ki ga vtiramo v kožo. Podobno deluje čaj iz poprove mete s kapljico njenega olja. Z njim izmijemo poškodovano kožo. Na vneto kožo lahko polagamo tudi krompirjeve in kumarične rezine. Mehko utiranje vinskega kisa blaži srbenje in vnetje poškodovane kože. Hitro si lahko pomagamo, če prebodemo kapsulo z oljem pšeničnih kalčkov in olje nežno razmažemo po vneti površini. Podobno delujejo šentjanževo, sivkino in mandljevo olje. Iz ječmena, kurkume in jogurta si naredimo pasto in jo razmažemo po koži ali pa zmešamo med, orehovo olje in jajčni beljak. Koristijo tudi gel aloe vere ali celo listi aloe.
Če določeno živilo povzroči alergijo, se mu moramo izogniti vsaj za nekaj dni, da se telo očisti. Nato poskrbimo za uravnovešeno prehranjevanje in zamenjamo alergeno živilo. Ni pa nujno, da bo živilo, ki nam je tokrat povzročilo alergijo, to spet sprožilo - alergija je namreč odsev kompleksnih razmer v telesu, v celicah. Te pa se nenehno dinamično spreminjajo.
