Nove barve starega doma

Nove barve starega doma

Prosti čas | sep. '14

Kadar opremljamo stanovanje, po navadi izbiramo tako, da se materialov in barv ne naveličamo že po prvem letu. Še posebej smo pozorni pri kuhinji in kopalnici, kjer pohištva ne moremo prestavljati. A barv in vzorcev se sčasoma vseeno naveličamo in tako kot pri osebni garderobi, lahko tudi pri opremi stanovanja marsikaj popravimo z dodatki.

Najhitreje gre z novimi zavesami, usklajenimi z blazinami, morda dokupimo še kak manjši kos pohištva in vse skupaj zaokrožimo z ambientalno svetilko. Druga možnost je, da se lotimo beljenja. Pravzaprav beljenje niti ni pravi izraz, saj stene že dolgo niso zgolj bele. Se je pa poimenovanje ohranilo še iz časov, ko so naši predniki – predvsem na podeželju - premazovali stene z apnom, kar je imelo poleg estetskega tudi higienski učinek, saj so s tem uničili morebitne plesni, preprečili razmnoževanje škodljivcev in tako rekoč razkužili svoje prebivališče. Morda se prav zato še marsikdo drži pravila, da je barve treba osvežiti vsakih nekaj let.
Z barvo spremenimo ozračje
Vse stanovanje prebelimo, ko so stene že umazane, prašno osenčene okoli radiatorjev, pa potem, ko so vnuki že dovolj veliki, da vedo, kje smejo preizkušati nove barvice. Če pa hočemo zgolj spremeniti ozračje ali prilagoditi barvno lestvico novejšim modnim napotkom, se odločimo za poseg v enem prostoru ali pa se lotimo zgolj posamezne stene. Pri tem kaže upoštevati nekaj zakonitosti.
Vedeti moramo, da temne in tople barve prostor na videz zmanjšajo, svetle in hladne barve pa ga povečajo. Prav tako dobimo občutek, da so nam temne in tople barve bližje, svetle pa se od opazovalca umikajo. Poudarjene vertikale povišajo strop, horizontalne linije prostor razširijo. Podobno je z vzorci. Pri tapetah ali uporabi šablon ne smemo pozabiti, da v manjše prostore sodijo drobni vzorci, saj veliki prostor optično pomanjšajo.
Kako torej to uporabimo v praksi? Pogosto nas že pri vhodu pričaka dolg hodnik. Če ga pobarvamo v svetlo barvo, na končni steni pa uporabimo temnejši odtenek, bomo ustvarili vtis, da je hodnik širši in ne tako zelo dolg. V starih zgradbah z visokimi stropovi lahko uporabimo še en trik: barvo stropa - ta je največkrat za nekaj odtenkov svetlejša od obodnih sten, najpogosteje pa kar bela – nanesemo še na 10 ali 20 centimetrov stene pod stropom. Strop s tem na videz spustimo, hkrati pa ustvarimo občutek, da je prostor večji. V svetlih prostorih se lahko lotimo »nižanja« stropa tudi s temnejšimi barvami, a zavedati se moramo, da je strop najslabše osvetljeni del stanovanja in da bo deloval precej bolj temno kot barva, ki jo izbiramo na vzorčni karti.
Pomembna je tudi lega sobe
Ni pa pomembna le oblika prostora, temveč tudi njegova lega. Soba, obrnjena proti severu, nikoli ne bo neposredno obsijana s soncem in bo vedno delovala bolj hladno kot tisti deli stanovanja, ki se odpirajo proti vzhodu, jugu in zahodu. Zato bomo za omenjeno sobo uporabili tople barve (odtenki od rumene, oranžne, preko rdečih in rožnatih pa vse do rjavih tonov), v osončenih prostorih pa si lahko privoščimo tudi hladnejše barve (modra, zelena, vijolična). V kopalnici pogosto uporabimo modre odtenke, kar je dobro; modra se razlije po prostoru in ga poveča, poleg tega pa modrino, tako kot belo barvo povezujemo s čistočo in higieno.
Včasih nas zamika, da bi temneje pobarvali steno, kjer so okna, sploh, če so bela, saj tako nastane zanimiv kontrast. Vedeti moramo, da bo ista barva na tej steni videti precej temnejša kot na preostalih, ki so bolje osvetljene prav skozi prej omenjene steklene površine. Trik, ki poenoti barve v prostoru, je za odtenek svetlejša barva stene z okni.
Kadar skušamo poenotiti barve sten, pohištva in celo dekorativnih elementov, pogosto - razen ob zelo premišljeni osvetlitvi - izgubimo občutek prostornosti. Pravimo, da stena »požre« sedežno garnituro v isti barvi, sploh kadar je garnitura s hrbtom naslonjena neposredno ob steno. Že majhen odmik, ki povzroči igro senc za pohištvom, lahko popravi videz. A še vedno velja, da je bolje kombinirati kontrastne barve, prostor pa povezati v celoto s ponavljajočimi se odtenki dodatkov (okvirji za slike, manjši kosi pohištva in druga drobna oprema, dekorativni predmeti, blazine,...).
Tapete so spet v modi
A po novem jih raje namesto po vsem obodu uporabimo za poudarjanje tiste stene, kamor hočemo speljati pogled. Lahko je to velika stena, ki jo s tem pomanjšamo, ali pa zgolj pritegnemo obiskovalce z zanimivim vzorcem. Posebno mikavne so tapete, ki v naš dom prenesejo delček tuje arhitekture, narave ali zgolj posnemajo materiale (zidaki, les, kamen).
Morda še nekaj besed o črno-belih kombinacijah. Kdo se ne spomni starih kopalnic s keramiko v vzorcu šahovnice? Kadar hočemo poudariti samostojen kos pohištva v kateri od močnih barv, lahko za ozadje uporabimo črno in belo barvo. Vse skupaj bo izpadlo elegantno, hkrati pa se bela in črna skladata z vsemi barvami mavrice.
Omenila sem, da vertikale poudarijo višino prostora, a to ne pomeni, da lahko uporabimo zgolj črtaste tapete. Vertikalne linije pričaramo tudi z bogato nagubanimi zavesami od stropa do tal ali pa obesimo slike drugo pod drugo namesto v liniji vzdolž stene. Učinek bo enak. Seveda na podoben način dosežemo tudi horizontalne linije: spodnjo polovico stene pobarvamo drugače kot zgornjo, če bi se radi igrali z zavesami, pa izberemo take z dobro vidnimi barvnimi ploskvami, ki bodo nakazovale vodoravno linijo tudi takrat, ko bodo nabrane visele ob robu okna.
Kako izbrati pravo barvo?
Z barvno karto se postavimo ob steno, ki jo hočemo pobarvati. Vzorec prislonimo pokonci ob steno in opazujmo, kako se vede v različnih svetlobnih razmerah (morda steno osvetli sonce, morda le zasenčen snop žarkov iz stropne svetilke). Ker skoraj nobena stena ni tako ravna kot podlaga na vzorčni karti, moramo vedeti, da bo vsaka barva na steni delovala za odtenek temneje, kar je še posebej očitno pri grobem ometu. Vsekakor pa nikoli ne izbiramo barve tako, da vzorec položimo horizontalno, saj je takrat precej bolj osvetljen kot kadarkoli na zidu.

Nina Belopavlovič


Vaši komentarji


© 2024 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media