Pogoji za starostno pokojnino in njeno odmero pred 40 leti
Pogoji za pridobitev pravice do starostne pokojnine so bili pred štiridesetimi leti drugačni, kot so danes, določal jih je Temeljni zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju enotno za vso nekdanjo državo SFRJ. Ženske so se lahko upokojevale prej, z manj delovne dobe, starostna pokojnina pa se je odmerila od pokojninske osnove zadnjih desetih let zavarovanja ali katerih koli zaporednih desetih let zavarovanja po izbiri zavarovanca.
Zavarovanec oziroma zavarovanka je lahko pridobila to pravico:
- pri starosti 60 let (moški) oziroma 55 let (ženska) in 20 letih pokojninske dobe ali
- pri starosti 65 let (moški) oziroma 60 let (ženska) in najmanj 15 letih zavarovalne dobe ob pogoju, da je del te dobe dopolnjen v določenem razdobju; to razdobje je znašalo 40 mesecev v zadnjih petih oziroma 80 mesecev v zadnjih desetih letih, ali
- ne glede na starost ob dopolnitvi 40 let (moški) oziroma (35 let) pokojninske dobe.
Starostna pokojnina se je odmerila od pokojninske osnove. To je tvorilo mesečno povprečje osebnih dohodkov, ki jih je zavarovanec dobil za svoje tekoče in preteklo delo v zadnjih desetih letih zavarovanja pred uveljavitvijo pravice do pokojnine ali katerih koli zaporednih desetih letih zavarovanja po zavarovančevi izbiri. Za leto zavarovanja, iz katerega se je vzel osebni dohodek za izračun pokojninske osnove, se je vzelo koledarsko leto, v katerem je zavarovanec dobil osebni dohodek oziroma njegovo nadomestilo najmanj za šest mesecev zavarovalne dobe. Pri izračunu pokojninske osnove so se osebni dohodki iz prejšnjih let zavarovanja valorizirali tako, da so ustrezali gibanju povprečja osebnih dohodkov na območju posamezne skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Valorizacija se je izvedla tako, da so se osebni dohodki iz prejšnjih let zavarovanja preračunali na raven povprečja osebnih dohodkov iz koledarskega leta, ki mu je sledilo zadnje leto zavarovanja, iz katerega je bil vzet osebni dohodek za izračun pokojninske osnove. Glede na to se je osebni dohodek iz zadnjega in predzadnjega leta zavarovanja upošteval v dejanski vrednosti, iz preostalih let pa jih je bilo treba valorizirati. Valorizacijske količnike je vsako leto na novo določala pristojna skupnost na podlagi uradnih statističnih podatkov o gibanju povprečnih osebnih dohodkov vseh zaposlenih delavcev v preteklem letu.
Za 15 let zavarovalne dobe se je moškemu starostna pokojnina odmerila v višini 35 odstotkov, ženski pa 40 odstotkov od pokojninske osnove. Za vsako nadaljnje leto daljše zavarovalne dobe se je odmera zvišala za 2 odstotka moškemu, ženski pa 3 odstotke do dopolnjenih 20 let pokojninske dobe, nato pa enako kot moškim. Če je daljša zavarovalna doba znašala manj kot leto, vendar vsaj 6 mesecev, pa je povečanje znašalo en odstotek, za žensko do dopolnjenih 20 let pokojninske dobe pa 1,5 odstotka. Za 40 let pokojninske dobe se je moškemu starostna pokojnina odmerila v višini 85 odstotkov od pokojninske osnove, ženski pa v enaki višini za 35 let pokojninske dobe.
