VESTI IZ ZDUS MAJ 2015

Dobro je vedeti | maj '15

Zdus za odpis dolgov najranljivejšim

 Poslanska skupina Združene levice je pripravila osnutek zakona o enkratnem odpisu dolga najranljivejšemu delu prebivalstva, javni mediji pa poročajo, da naj bi podoben zakon pripravljalo tudi ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

O predlogu Združene levice za premagovanje revščine z uvedbo delnega ali popolnega odpisa dolgov so že razpravljali člani državnozborskih odborov za delo, družino, socialne zadeve in invalide ter odbora za finance v začetku februarja tega leta, a so ga zavrnili. Člani odborov so predlog za reševanje revščine zavrnili, ker ni bil dovolj konkreten, oporekali so mu tudi predstavniki ministrstev za finance in za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Predstavniki civilne družbe (Zveza potrošnikov Slovenije, ZPM Moste in drugi), med njimi sem bila tudi avtorica članka kot predstavnica Zdusa, smo predloge Združene levice podprli, pristojna ministrstva in poslance pa opozorili, da je poleg ukrepov za reševanje gospodarske in finančne krize, med drugim dokapitalizacije bank, treba nujno sprejeti tudi ukrepe na socialnem področju. V Sloveniji pod pragom revščine živi že 291.000 ljudi, od tega 55.000 otrok. Vse več je ljudi, ki zaradi brezposelnosti, nizkih plač ali nizkih pokojnin ne zmorejo več plačevati osnovnih življenjskih stroškov, kot so elektrika, komunalne storitve, najemnine socialnih stanovanj ipd.

Pri Zdusu menimo, da je predlog Združene levice dober in aktualen, seveda potrebuje še dodatne razprave, zlasti glede vrste stroškov, ki bi bili osnova za delni ali celotni odpis. Najrevnejšemu sloju prebivalstva, ki bi bil upravičenec ukrepa odpisa dolgov, bi omogočili nov začetek in vsaj delno olajšanje socialnih stisk, izvajalcem komunalnih in drugih storitvenih dejavnosti pa bi zagotovili ustrezno podlago za lažjo izvedbo odpisa neplačanih obveznosti brez dolgotrajnih, dragih in po navadi brezuspešnih sodnih postopkov izvršb. Seveda bi moral zakon določiti upravičence za odpis dolgov izredno natančno, da ne bi prišlo do zlorab. Kot je napovedano, bo zakon tudi v tem delu vseboval zadosti varovalk, da bodo ukrepa deležni resnično le tisti, ki živijo pod pragom revščine. Ocena je, da bi zakon zajel okoli 200.000 ljudi.

Namen in cilj zakona je po mnenju Zdusa treba podpreti in si prizadevati, da bo dobil podporo tudi v poslanskih klopeh – ne glede na barvo strank.

 Kooperative za oskrbo starejših – morda kdaj tudi pri nas? 

Zdus je marca začel nov projekt, ki so ga za interno rabo poimenovali »kooperative«, uradni naziv pa je iCare Coops. Projekt se bo na inovativen način lotil reševanja problemov starajoče se družbe in podpore starejšim, ki bivajo doma. Mednarodno partnerstvo, ki ga poleg Zdusa sestavljajo inštituti, raziskovalni oddelki univerz in podjetja iz devetih evropskih držav, bo raziskalo možnosti razvoja koncepta kooperativ na področju oskrbe starejših. Takih kooperativ je v Nemčiji več kot 200, nekaj jih je tudi na Nizozemskem. Pri nas jih še ne poznamo, ideja pa se nam vsekakor zdi vredna pozornosti.

Projekt bo omogočil računalniško podporo delovanja obstoječih in prihodnjih kooperativ za oskrbo starejših. Čedalje večje povpraševanje po oskrbnih storitvah in pomanjkanje virov, ustrezne infrastrukture ter strokovnega zdravstvenega varstva kar kličeta po rešitvah, ki podpirajo samoorganiziranje starejših ter omogočajo samostojno in varno bivanje starejših na domu. Projekt je namenjen skupnostim, ki nameravajo organizirati in upravljati kooperative za oskrbo starejših.

Sredi marca so se na Dunaju srečali vsi partnerji in predstavili svoje projekte. Še posebej zanimiva je bila predstavitev Josefa Martina, ki je bil leta 1991 eden izmed soustanoviteljev lokalne kooperative za oskrbo starejših v Riedlingenu v Nemčiji. Povedal je, da imajo več kot 900 članov in sodelavcev, ki ponujajo pomoč starejšim na domovih. Večina oskrbovalcev je stara od 40 do 50 let, precej je tudi mlajših upokojencev. Na začetku vsak kandidat opravi kratko usposabljanje, da se seznani z osnovami dela s starejšimi. Opravljeno delo se obračuna po dogovorjeni tarifi. Glede plačila lahko izvajalec izbere, ali želi dobiti znesek izplačan sproti ali pa se mu to delo oz. opravljene ure v obliki časovnega dobropisa shranjujejo na kontu in jih lahko uporabi kasneje, ko bo oskrbo potreboval sam ali kdo izmed njegovih bližnjih. Če ta oseba prej umre, se lahko neizkoriščena kvota izplača dedičem.

Vsak od partnerjev bo v svoji državi raziskal podobne oblike – od kooperativ do drugih skupnostnih pobud na področju oskrbe starejših pa tudi širše.

Zakaj sodelovati pri mednarodnih projektih?

V zadnjih letih mnogi mednarodni razpisi, namenjeni starejšim, postavljajo kot pogoj sodelovanje organizacij – predstavnikov starejših, predvsem za ugotavljanje potreb starejših, testiranje pobud, metodologij, aplikacij, izdelkov ... Tako se uresničuje znan, a še vedno premalokrat upoštevan slogan »nič o nas brez nas«.

Zdus kot reprezentativna organizacija starejših dobiva kar precej vabil v mednarodna partnerstva. Eden izmed razlogov je tudi, da smo na dobrem glasu, saj smo se pri preteklih projektih izkazali kot dober in zanesljiv partner, ne nazadnje tudi zaradi pomembnega prispevka naših izkušenih upokojenih strokovnjakov, vodij teh projektov. Vabila in projektne ideje pretehtamo in se odločimo za sodelovanje pri tistih projektih, za katere ocenimo, da bodo res prispevali k izboljšanju življenja starejših, da bodo v dejavnosti vključeni naši člani, da bodo učinki in projektni izdelki dostopni čim širšemu krogu Zdusovega članstva po Sloveniji, da so finančni pogoji ugodni itd. Izogibamo se projektov, za katere ocenimo, da bodo rezultati po zaključku brez uporabne vrednosti obležali na policah, tudi tistih, v katerih starejše predvsem izkoristijo za svoje namene, jim ne dajo besede ali možnosti odločanja, ki so pokroviteljski do starejših, kjer pričakujejo veliko sofinanciranja ipd.

Vsekakor pa sodelovanje pri mednarodnih projektih Zdusu omogoča razvoj, prepoznavnost in ugled doma in na tujem, vpogled, ki seže čez lokalne in nacionalne okvire, ostajamo v koraku z napredkom in novostmi doma in po svetu itd. Ne nazadnje tudi prispevajo k plačam zaposlenih, ki poleg projektnega dela še marsikaj postorimo za osnovno Zdusovo delovanje, dajemo podporo komisijam, izobraževanjem, društvom ...

Da ne bi prizadeli dementnih oseb

Kate Swaffer je oseba z demenco iz Avstralije in piše blog na http://kateswaffer.com/daily-blog/. Osebe z demenco najbolje vedo, kaj je tisto, kar jih v našem odnosu do njih najbolj prizadene in spravlja v stisko, zato je zbrala svoje 'neje' in 'neje' drugih oseb z demenco (20 things NOT to say or do to a person with dementia). Vredno jih je prebrati in upoštevati.

20 x NE

1. Ne recite: »Ampak saj nisi videti, kot da bi imel demenco.«
2. Ne govorite nam, da nimamo prav.
3. Ne prerekajte se z nami in ne popravljajte nas zaradi nepomembnih stvari.
4. Ne recite: »A se spomniš, ko ...«
5. Ne imenujte nas »bolniki/oboleli« ali »žrtve«.
6. Ne opredeljujte nas kot trpeče, uboge, poslavljajoče se dementneže, prazne školjke, ki izginjamo, ko se počasi poslavljamo (še vedno smo tukaj).
7. Ne govorite, da živite z demenco, če vam še niso postavili diagnoze – demenca. Ne spomnite nas na smrt ljubljene osebe ali živali.
8. Ne krivite nas za spremembe v našem obnašanju ali osebnosti.
9. Imamo obliko ali tip demence, ne bolezni/obolenja.
10. Ne govorite mi ljubica, draga, pikica, srčica ali kako drugače, ampak uporabite ime, ki mi je ljubo.
11. Ne poimenujte nas agresivci, tavajoči, slabi jedci, iskalci pozornosti, polulanci ali kot da smo ovire, nadloge – še vedno smo človeška bitja.
12. Ne domnevajte, da nas ne prizadenete z besedami ali dejanji samo zato, ker vam tega ne moremo povedati.
13. Ne domnevajte, da ne znamo sami odgovoriti/da zase ne moremo biti odgovorni.
14. Ne pogovarjajte se o meni, kot da me ni zraven.
15. Ne domnevajte, da se ne moremo sporazumevati, če ne moremo govoriti.
16. Ne recite: »Pa saj sem ti ravnokar povedala!« ali »To si me že /stokrat/ vprašala!«
17. Ne mislite, da ne čutimo bolečine ali da nimamo čustev.
18. Ne domnevajte, da nečesa ne razumemo samo zato, ker smo tiho.
19. Ničesar ne domnevajte: tako samo naredite bedaka iz mene in sebe.

Branka Kastelic