Št. 5, maj 2015

  • Nihče ne bi smel imeti nikogar

    maj '15

    Pred časom sem na radiu poslušala zanimiv pogovor z Borisom Koscem, socialnim delavcem in vodjo ljubljanskega zavetišča za brezdomce. Že leta skrbi in se zavzema za najbolj odrinjene ljudi v naši družbi. Spoznal je nešteto obrazov revščine in žalostnih človeških zgodb, ki so posameznike oropale dostojanstva. Med nami so namreč tudi ljudje, ki jim v življenju ni uspelo, in ko so padli, se niso več pobrali.

    Večkrat se znamo pohvaliti, da smo razvita demokratična družba. Pa smo res? V urejeni družbi ne bi smel biti nihče izključen in vsi bi morali imeti zagotovljene osnovne dobrine. Stopnja demokracije se izkazuje z odnosom do manjšin, ki so prepuščene na milost in nemilost večine. Prav tako so pogosto prepuščeni samim sebi bolni in osamljeni starejši, za katere tudi strokovne službe ne vedo. Več kot dobrodošla je pomoč vrstnikov, številnih prostovoljcev, sicer članov društev upokojencev. Izkušnje, ki jih imajo, kažejo, da so tako starejši kot tudi svojci teh obiskov veseli. Tudi v Angliji poskušajo pomagati osamljenim starejšim, zato spodbujajo prostovoljce k prijateljevanju z njimi. Zato da »nihče ne bi smel imeti nikogar, / nikogar, na katerega bi se obrnil«, kot je v pesmi zapisal 86-letni ovdoveli angleški mornariški častnik.

Kazalo

Na vprašanja s področja pacientovih pravic odgovarja mag. Boštjan J. Turk

Ljubljana Glavna značilnost OE Ljubljana kot Zpizove največje območne enote je predvsem velikost urbane regije z glavnim mestom. To močno vpliva na obseg in vsebino dela, ki ga njeni delavci opravljajo, je opozoril njen direktor Bojan Rangus in dodal, da se je z lansko reorganizacijo zavoda število njihovih organizacijskih enot in zaposlenih nekoliko zmanjšalo, tako da je zdaj lažje organizirati in nadzirati delovni proces.

Na vprašanja za izboljšanje bivanja starejših odgovarja Pavel Koltaj

Nujna ustanovitev demografskega rezervnega sklada Na zadnji seji sveta zavoda, 23. aprila je bila ključna tema obravnave demografski rezervni sklad. Osnova za razpravo je bilo gradivo, ki ga je pripravila Kapitalska družba pokojninskega in invalidskega zavarovanja, d. d. (KAD) v sodelovanju z ekonomskimi strokovnjaki. Za lažje razumevanje, da je bila ta tema uvrščena na dnevni red, je treba opozoriti, da je svet zavoda odgovoren za dobro upravljanje izvajanje sistema obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja in s tem v zvezi tudi za njegovo financiranje. O demografskem rezervnem skladu je bilo veliko govora že ob pripravi zadnje pokojninske reforme in sprejetju ZPIZ-2. Prav ta zakon je jasno določil, da bo treba s posebnim zakonom oblikovati demografski rezervni sklad.

Letni dodatek bo izplačan julija Po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) mora zavod izplačati letni dodatek praviloma skupaj z izplačilom redne pokojnine za mesec maj. S soglasjem ministra, pristojnega za finance, ga lahko izplača tudi v več obrokih ali kasneje. Ne glede na povzete določbe sistemskega zakona pa bo v letu 2015 letni dodatek, v skladu s 67. a členu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2014 in 2015 (ZIPRS1415-C), objavljenem v Uradnem listu RS št. 95/14, izplačan z redno pokojnino za mesec julij.

Pomen poklicne rehabilitacije O reformi pokojninskega in invalidskega zavarovanja smo že precej pisali, manj pa smo pisali o pravicah iz invalidskega zavarovanja. Z ZPIZ-2 so se pogoji tudi za pravice iz tega zavarovanja zaostrili, hkrati pa je novi zakon prinesel tudi določene pozitivne rešitve.

Na vprašanja iz delovnega prava odgovarja Dušan Bavec

Na pokojninska vprašanja odgovarja Milena Paulini

Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavc

VESTI IZ ZDUS MAJ 2015

Primere iz psihološke svetovalnice predstavlja Zdenka Peloz

Pol stoletja razpeta med Slovenijo in Kanado Le redko se zgodi, da ima pevec svojo pesem, pa kateri ga pozna ves svet. Ta privilegij spremlja Marijo Ahačič Pollak, ki jo že več kot petdeset let poznamo po ponarodeli Avsenikovi pesmi Tam, kjer murke cveto.

IZBRSKANO IZ SPOMINA

Koroški narodnjak Dr. Joško Tischler je bil več kot pol stoletja dejaven v življenju Slovencev na avstrijskem Koroškem, od takrat, ko se je po maturi leta 1922 vključil v dejavnost Slovenske krščansko socialne zveze za Koroško, vse do trenutka, ko mu je leta 1976 prenehal zadnji mandat predsednika Narodnega sveta koroških Slovencev.

V bližnji Vrhovski vasi se ukvarjajo predvsem z vinogradništvom »Čeprav sem po letu 1954, ko sem odšla študirat na ljubljansko pravno fakulteto, živela v Ljubljani in Novem mestu, je moja rojstna Vrhovska vas na severnem podnožju Gorjancev ostala vse življenje moj najljubši kraj. Najbližje večje naselje so bile dobre štiri kilometre oddaljene Cerklje ob Krki, gručasto središčno ravninsko naselje na levem bregu reke Krke, kamor smo čez lesen most, ki še vedno stoji, hodili po raznih opravkih. Tu pa sem v šolskem letu 1946/47 obiskovala tudi šestrazredno ljudsko šolo, ki je upodobljena na obeh objavljenih starih razglednicah,« se je 80 – letna upokojena univ. dipl. pravnica Anka Tominšek ob ogledovanju razgledniških fotografij najprej vrnila v leta svoje mladosti, ki jih je preživljala na hribovski domačiji matere Ane in očeta Janeza Dornika.

Skrb za slepe

Poklon klenim Belokranjcem Pri Jožetu Kondi se je'pokrilo' veliko naključij, ki so zaznamovala njegovo zanimivo in zelo pestro pot. Na eni strani najvišje vojaške poveljniške dolžnosti v Slovenski vojski in aktivno sodelovanje v Natu in na drugi strani ogromno narodopisno delo, ki se ga ne bi branil podpisati tudi kakšen 'velik' narodopisni strokovnjak.

Med naravo in zgodovino »Sem tak kot Greta Garbo, skrivam svojo starost,« je med pogovorom dejal Kranjčan Jurij Kurillo, upokojeni pediater, pisec in fotograf, in svojo odločitev podkrepil s spoznanjem, » nekateri v mladosti ne naredijo veliko. Drugi pa še v starosti nič. Za javnost.«

Ples je moje veselje, ljubezen in življenje Tako pravi Mihael Verbič, ki pred kratkih dopolnil častitljivih 80 let in je prvi dobitnik medalje za zasluge predsednika republike za življenjsko delo na področju družabnega plesa, ki jo nesebično posveča vsem slovenskim plesalcem in njihovim uspehom v svetovnem merilu. To pomembno priznanje državnega vrha za plesno dejavnost ne preseneča, če upoštevamo dejstvo, da se majhna Slovenija ponaša s številnimi najvišjimi osvojenimi svetovnimi in evropskimi mesti v vseh tekmovalnih panogah, od standardnega in latinsko ameriškega plesa do modernih plesnih zvrsti.

Ljudje in dogodki skozi čas

Poštena in vztrajna pot družine Ajlec V imenu podjetja AJM, ki je z 200 zaposlenimi največje družinsko podjetje v Sloveniji, so inicialke začetnikov – Janeza in Marije Ajlec. Vendar je gospod Janez, preden se je posvetil stavbnemu pohištvu, delal marsikaj. Kot ključavničar doma in v Nemčiji, kjer se je nato ukvarjal tudi z gostinstvom in ob vrnitvi v domovino začel z nizkimi gradnjami. Po upokojitvi so podjetje AJM prevzele vse tri hčerke s svojimi možmi in uspešna zgodba se nadaljuje.

Bogata knjižna dediščina Novo mesto je leta 1365 ustanovil habsburški vojvoda Rudolf IV. Leta 1472 pa so si tu našli zatočišče frančiškani, ki so pred Turki pribežali iz Bosne. V novem okolju so pozidali samostan in cerkev, ki je bila močno poškodovana v času velikega požara leta 1664. Leta 1723 so samostansko poslopje povečali za knjižnico, ki hrani dragocene posvetne, nabožne in znanstvene knjige.

Transmaščobe nevarne kot kajenje Če zaužijemo pet gramov trans maščob na dan, tveganje srčno-žilni bolezni povečamo podobno, kot če bi pokadili pet ali deset cigaret. Najpogosteje se skrivajo v sladicah.

Koprive – rastline s karakterjem Koprive so družabne, čeprav divje rastline. Rastejo vedno v bližini človeka, a se mu ne dajo kar tako. Po starodavni legendi naj bi pekoče koprive spekle tako, kot so se fantje opekli pri krepostnih dekletih. Vsekakor so koprive pogosto prezrte, a odlične za pripravo v ponvi ali loncu.

Degenerativne očesne bolezni spremenijo sliko sveta Pogosto okoli štiridesetega leta že opazimo, da se naš vid spreminja. Roke postanejo prekratke, da bi videli brati, težje se prilagodimo bleščanju ali razločimo barve. Včasih si pomagamo z očali in svet je potem večinoma spet videti bolje. A žal se s starostjo poveča tudi tveganje nekaterih očesnih bolezni, kot je starostna sprememba rumene pege, siva mrena, retinopatija ali glavkom.

Testeninska solata z olivami

Na otroškem igrišču Otroška igrala so odlična pomagala za gibanje tudi za odrasle. Priporočam vam ščepec ustvarjalnosti in posnemanja gibanja otrok, zagotovo jih boste z lahkoto navdušili, da vas bodo posnemali pri vadbi. Seveda pa vaje vedno prilagodite svojim sposobnostim.

Obutev za tople dni  Modne smernice v obutvi zvesto sledijo ponudbi v oblačilni industriji. Modno je skoraj vse, najbolj pomembno pa je, da znate izbrati za vašo nogo in k izbranem oblačilu ustrezen čevelj oziroma sandal.

Peka kruha sprošča Peka kruha ni zapletena - kvašeno testo je mnogo bolj vodljivo in veliko manj občutljivo, kot so nas učili. Če pa smo malenkost čarobni: pri gnetenju testo za kruh ogrevamo s svojim rokami, mu podarimo svojo energijo, misli, ki se kasneje prenesejo na vsakogar, ki ga zaužije.

Spremembe na nohtih Različne spremembe na nohtih so najpogosteje diagnosticirane kot glivične okužbe in neredko se uporabljajo antimikotične kreme in celo sistemski antimikotiki (protiglivična zdravila) v tabletah brez potrebe. Tako je zdravljenje neučinkovito in hitreje se razvija odpornost glivic na zdravljenje. Sistemski antimikotiki imajo lahko tudi resnejše stranske učinke, še posebej če se jih uživa skupaj z nekaterimi zdravili, npr. statini za zniževanje maščob v krvi in nekaterimi antibiotiki. Le približno polovica težav z nohti je posledica glivičnih okužb.

Izbira poti, kjer je svetloba Sonja Butinar iz Izole, ki je po poklicu fizioterapevtka, se je za večjo spremembo v življenju odločila že pred osmimi leti. Zaradi prezaposlenosti in utrujenosti se je nekega dne sklenila, da je skrajni čas, da začne delati na sebi. Udeležila se je delavnice Magičnost gibanja, ki jo je odpeljala na nova duhovna pota in ji spremenila življenje. S pomočjo Vzajemnosti pa se je odločila še za preobrazbo svoje podobe.

Uporabimo najboljše iz narave

Zdravje kratki

Ni nam treba ostati doma Nehoteno uhajanje seča (urinarna inkontinca) je težava, ki življenje greni marsikateri ženski. Nekaterim uide nekaj kapljic, ko kihnejo ali zakašljajo, druge tako nenadno, pogosto in silovito tišči na stranišče, da tja pogosto ne prispejo pravočasno. Tretjim mehur nenehno pušča, ker se nikoli povem ne izprazni. Zadrege so tako velike, da dve tretjini žensk o njih sploh ne želi govoriti in tako ne pridejo do ustrezne pomoči.

Novosti z milanskega pohištvenega sejma Milano ves svet pozna kot prestolnico mode. Tudi kadar ne gre za oblačila. Vse kar je novega v notranjem oblikovanju, prikažejo proizvajalci na največjem pohištvenem sejmu na svetu, ki ga vsako drugo leto izmenjaje dopolnjujeta še sejem svetil in pisarniške opreme ter sejma kuhinj in kopalnic.

Ko avtomobil razume, kaj želimo Ko se nam doma pokvari televizija, pokličemo določeno številko, pa nam težavo na daljavo odpravijo. Če obstanemo na cesti, pokličemo AMZS, fantje pridejo in rešijo težavo. Ko potrebujemo telefonsko številko, pokličemo na informacije in jo takoj izvemo. Ja, v današnjih časih smo navajeni, da je pomoč oddaljena le nekaj klikov oziroma klicev. Pomoč je tako enostavno dosegljiva tudi med samo vožnjo. Samo z enim klikom, nato pa z nekaj besedami.

Balaton in vinorodno območje Badascony

Bliža se srečanje bralcev Vzajemnosti Naše srečanje se vse bolj bliža in mnogi ga že nestrpno čakajo tudi zaradi nastopa Alfija Nipiča. S svojimi največjimi uspešnicami nas bozabaval kar dva večera. Poskrbeli bomo tudi za presenečenje, ki vas bo še dolgo spominjalo na naše srečanje in druženje z glasbeno legendo.

Bralci Vzajemnosti obiskali Bosno

BARVITA NIKARAGVA Srednje ameriška država Nikaragva je šestkrat večja od Slovenije in ima okoli šest milijonov prebivalcev. Neodvisna je že od daljnega leta 1821, imenuje pa se po Indijancih Nicarao, ki so naseljevali zahodne dele današnje države. Še danes živi velik del potomcev prvotnih prebivalcev in prav to me je zamikalo, da jo obiščem. Še posebno, ker se je zdelo potovanje po sosednji Kostariki podobno spoznavanju Španije.

Tisočletna Žabnica Kraje z imenom Žabnica v Sloveniji lahko preštejemo na prstih ene roke. Med njimi je Žabnica, ki leži na zahodnem robu Sorškega polja, med Kranjem in Škofjo Loko. »Velikih skrivnosti okoli krajevnega imena ni«, sta mojo domnevo potrdila domačin Jože Frelih in njegova žena Zdenka, ki sta mi povedala nekaj zanimivosti o kraju. Ime kraja je prevzeto po potoku Žabnica, ki je skupaj z drugimi potoki na glinastih in ilovnatih tleh ustvarjala močvirnat svet travnikov in s tem ugodne pogoje za množičen razvoj žab, ki jih je še danes mogoče slišati.

Majski mozaik Prihajajoči mesec ponuja obilje vrtnarskih lepot in izbira je pač prepuščena okusu posameznika. Navzlic temu naj iz praktičnih izkušenj izluščim nekatere aktualne lepotice tega časa, namignem nekaj o njihovi negi ter jih priporočim v oskrbo za dolgotrajno veselje ob njih. Prostor dopušča le majhen izbor, a že s tem je mogoče obogatiti vrt celo takrat, ko smo prostorsko močno omejeni.

Kako se lotiti nakupa računalnika? Nakup računalnika je eno tistih opravil, ki se ga sicer vsi veselimo, a nam po drugi strani predstavlja kar nekaj stresa. Velika večina se namreč ne spozna najbolje na lastnosti računanika. Vsi pa bi radi za svoj denar dobili kakovosten računalnik.

Kaj naredi lepo pomlad Kaj naredi lepo pomlad

Sajenje paradižnika in drugih plodovk V kratkem članku vam bomo podali nekaj koristnih nasvetov za gojenje paradižnika in ostalih plodovk. S sajenjem plodovk v osrednjem delu Slovenije je treba počakati, do sredine maja. S sajenjem v hladna tla ne hitimo, ker sadike zastanejo v rasti, pridelek pa bo nekoliko manjši.

IZ KOŠKA ROČNIH DEL

DRUŽENJE - MAJ 2015

Mišice so banka za starost Dr. Nada Rotovnik Kozjek zavrača mnoge modne 'modrosti' o hrani. Trdi, da debelost ni samo slaba.

SVET IN MI

Pomen medsebojne pomoči starejših

Od akrila do grafike

Krkin teden humanosti

Za pravico tudi na ulice Sindikat upokojencev Slovenije (SUS), ki deluje pod okriljem Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, je zraven povsod, kjer gre za pravice starejših. Člani se zavzemajo zlasti za ohranitev socialne države in varovanje pridobljenih pravic upokojencev, za ohranitev javnega zdravstva in dostojne pokojnine … Če ne gre drugače, se odpravijo tudi na ulice, s transparenti v rokah.

Paliativa in socialno varstvo

Odnos javnih uslužbencev do starejših

Kultura

Dvojna morala

Za pomoč malemu človeku »Upokojenski status mi je prinesel svobodo in mi omogočil, da se o svojih dejavnostih odločam sama, tako kot čutim in želim. Izbiram le tiste, ki me zadovoljujejo, v katerih se počutim izpolnjeno in koristno. Hkrati pa si vsak dan vzamem tudi dovolj časa zase, za svoja drobna veselja in telesno aktivnost,« pravi Irena Kosovel, Novogoričanka, ki živi že več kot dvajset let v Ljubljani, a se ima še vedno za Primorko.

Predsodkov je manj Se je odnos do tujcev v Sloveniji kaj spremenil, smo vprašali naše sogovornike.

 


Vaši komentarji


© 2022 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media