Pestra pomorska preteklost
Pirančani in okoličani so bili vedno tesno povezani z morjem.
Pomorski muzej Sergeja Mašere v Piranu proučuje in predstavlja slovensko pomorsko preteklost in gospodarske dejavnosti, ki so povezane z morjem. Pirančani so namreč več stoletij živeli v glavnem od pomorske trgovine, ribištva, pridobivanja soli ter trgovanja z njo.
V zgodovini Pirana so številni zanimivi podatki. Leta 452 so se tu domnevno naselili begunci iz Ogleja. Pred tem je tukajšnje naselje porušil hunski kralj Atila. Na kraju sedanjega mesta je stal v 7. stoletju utrjen kastrum. Obzidje je prvotno obdajalo zahodni del Pirana do Punte. Po beneški okupaciji ob koncu 13. stoletja pa se je razvil drugi del mesta, imenovan Poljska vrata. Obzidali so ga sredi 15. stoletja. Največji del mesta se je razvil v 16. in 17. stoletju zunaj obzidja ob obali proti Portorožu. Od nekdanjih dva tisoč metrov obzidja ga je ostalo še 200 metrov.
Pomorski muzej ima sedež v palači Gabrielli. Zgrajena je bila sredi 19. stoletja tik ob piranskem notranjem pristanišču. Njena zunanjost je slikovita, arhitekturni značaj njene notranjosti pa je izjemen. Kamniti stebri so mogočni, v prvem nadstropju so dopadljivo oblikovane stropne in stenske poslikave, obrobljene s štukaturami.
Razstavljene arheološke najdbe pričajo o najstarejših pomorskih poteh med prebivalci severovzhodne Istre in sosednjih obal Jadranskega morja. Razstavljene so neolitske ter eneolitske najdbe iz prazgodovinskih jam na tržaškem Krasu in Srminu pri Kopru. Zanimivi so bronastodobni predmeti, najdeni med arheološkimi izkopavanji v Kaštelirju nad Kortami pri Izoli, na Srminu in v Piranu.
Ostaline rimskih vil
Piranski pomorski muzej je v sožitju z morjem.
Posebej so predstavljeni rimski arheološki materialni ostanki. Uporabljali so jih prebivalci obmorskih vil rustik (Fornače pri Piranu, Fizine pri Portorožu, Lucija, Grubelce v Sečoveljski dolini …). V muzeju so pod steklenim tlakom, ki simbolično ponazarja gladino morja, predstavljeni antični in poznoantični arheološki predmeti. Najdeni so bili med arheološkimi raziskavami morskega dna, ob podvodnih izkopavanjih in podobno. Poznoantični predmeti, najdeni v Piranu, pričajo o še dejavni pomorski trgovini v 6. in 7. stoletju.
Osrednja muzejska zbirka o zgodovini pomorstva predstavlja umetnostnozgodovinske in etnološke razstavne predmete. Celovito predstavlja pomorstvo od srednjega veka do razpada avstro-ogrske monarhije. Grafike in oljne podobe predstavljajo nekatere pomembnejše pomorske bitke in videz srednjeveških plovil. Zbirka orožja, pomorske karte in ladijski instrumenti pričajo o tehnološkem razvoju v posameznih zgodovinskih obdobjih. Zanimivi so predmeti z ladij, ladijska oprema, osebni predmeti pomorščakov, uniforme … V steklenih vitrinah so shranjeni slikoviti ladijski modeli. Izdelali so jih v ljubljanski jezuitski delavnici patra Gabriela Gruberja.
Naše morsko dno hrani številna arheološka pričevanja.
Bližnji Trst je postal glavno pristanišče habsburške monarhije. V njem so imele sedež vse večje paroplovne družbe na vzhodni jadranski obali. Slovensko ozemlje je postalo pomembno križišče pomorskih poti. V Trstu in drugih obmorskih mestih so se naseljevali tudi Slovenci. Zaposlovali so se v ladjedelnicah in pomorski trgovini ter na ladjah kot oficirji in mornarji in vlagali denar za nakup ladij.
Ladjedelstvo spada med najstarejše gospodarske panoge tudi na piranski obali. Iz leta 1322 so ohranjeni prvi pisni viri o ladjedelnici v Piranu in v 19. stoletju so imeli tri ladjedelnice, a so jih sredi stoletja preselili pod samostan sv. Bernardina v Portorožu.
V drugem nadstropju muzeja je urejena zbirka Slovenski pomorščaki 1918 do 1945. Številni Slovenci so služili v trgovinski in vojni mornarici Kraljevine Jugoslavije in Kraljevine Italije. V času druge svetovne vojne pa jih je usoda vodila po svetu. Aprila leta 1941 je bila v Boki Kotorski zasidrana elitna divizija rušilcev. Med njimi je bil tudi rušilec Zagreb, na katerem sta bila poročnika bojne ladje Sergej Mašera in Milan Spasić. Nista želela upoštevati ukaza o predaji ladjevja in sta zavrnila komandantov ukaz o izkrcanju. Ko sta na ladji ostala sama, sta razstrelila rušilec in z njim potonila.
Informacije: Pomorski muzej Sergej Mašera Piran, Cankarjevo nabrežje 3, tel. št.: 05 671 00 40, elektronska pošta: muzej@pommuz-pi.si.
