Prva pesnica in pisateljica
Zadnja znana upodobitev pisateljice Josipine, Gorenjski muzej Kranj, fototeka 13/73
Josipina Turnograjska je bila prva slovenska pesnica in pisateljica. Napisala je osemintrideset povesti, med njimi tudi zgodovinske ter povesti o aktualnih političnih dogodkih ter o pomenu slovanstva.
Janez Nepomuk Urbančič, lastnik gospostva Turn pod Novim gradom, se je leta 1831 poročil z Jožefino (Josipino) Terpinc, hčerjo podjetnika iz Kranja. Zanimiva je ženitna pogodba, v kateri se je nevestin oče obvezal, da bo ženinu prinesla doto 3100 goldinarjev, če bi ženin umrl pred nevesto in v zakonu ne bi imela otrok, bi nevesta dobila vrnjeno doto in še dodatek – skupaj 4000 goldinarjev iz ženinove zapuščine. Poleg tega naj bi imela nevesta v gradu zagotovljeno hrano in bivanje. Pogodba tudi določa pogoje za dedovanje ženina in otrok ob nevestini smrti.
Devetega julija 1833 se jima je rodila hči Jožefa (Josipina) Konstanca Ana Urbančič z vzdevkom Turnograjska (1833–1854). Za njeno izobrazbo so poskrbeli domači učitelji in z njihovim prizadevanjem se je že v zgodnji mladosti vključila v literarno ustvarjanje. Učitelj Alojz Potočnik je v njej odkril velik glasbeni talent. Na to kažejo njeni poskusi komponiranja. Učila se je latinščine in italijanščine ter francoščine. Pritegnila sta jo naravoslovje in zgodovina slovanskih narodov. Zbudila je pozornost mladih romantikov, ki so jo oboževali.
Preddvorski kaplan Lovro Pirnar je navdušil Josipino Urbančič Turnograjsko za slovenski jezik in književnost. Na družabnih prireditvah je javno nastopala. Med drugim na »Slovenski besedi« v Gradcu. Urbančičevi so zahajali v Kranj na družabna srečanja, tudi v kazino,ustanovljen leta 1847. Z njimi je bilo tudi dekletce Josipina. Tja je zahajal tudi France Prešeren. Zato lahko utemeljeno domnevamo, da se je tam Josipina srečala z njim in ga poznala. Literarna dela Josipine Turnograjske so nastala v kratkem času štirih let in so blizu ilirskemu gibanju. Njeno zapuščino hrani Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani.
Josipino je na Turnu večkrat obiskala Primičeva Julija, po očetu iz Tržiča, žena predsednika okrožnega sodišča Antona Scheuchenstuela v Novem mestu. Postali sta prijateljici.
V gradu Turn so še danes sledi, ki spominjajo nanjo. V »sobi Josipine Turnograjske« so ohranjeni njen doprsni kip, ki ga je ustvaril kipar Franc Ksaver Zajec, ter citre, na katere je igrala. V njenem času se je že uveljavljala fotografija in tako je ohranjena njena avtentična podoba iz leta 1854, ki jo hranita Narodni muzej v Ljubljani in Gorenjski muzej v Kranju. Upodobil jo je tudi Matej Langus. Ta podoba je v pisarni šentjakobskega župnišča v Ljubljani.
Leta 1853 se je poročila z dr. Lovrom Tomanom. Odpotovala sta v Gradec v velikem pričakovanju srečne prihodnosti, ki pa se je končala prvega julija 1854, ko je na porodu umrla. Pokopana je v Gradcu, kjer je ohranjen njen spomenik.
Vdovec dr. Lovro Toman se je znova poročil z Nemko Luizo Altmann. Po Tomanovi smrti leta 1870 se je z njegovo vdovo poročil brat Josipine Turnograjske Janko Urbančič, ki je ostal brez potomcev. Rod mlajšega brata Fidelisa Urbančiča pa še danes živi na Olševku.
