Med čudeži, upanjem in resničnostjo

Prosti čas | jul. '15

Človek se je, ko se je srečal z zdravstvenimi težavami, že od nekdaj zatekal po pomoč k naravi. Iskal je – in tako je še danes – zdravilne kraje, kjer bi lahko lajšal svoje tegobe in bolezni. Zdravilna mesta s svojo blagodejnostjo vplivajo na zdravje in počutje, ne da bi se posameznik tega zavedal in neodvisno od njegovega prepričanja. Mnogi si z njimi lajšajo bolečine in zdravstvene težave, drugim so čudežna pomoč pri ozdravitvi, komu pa se zdi, da zanj sploh niso bile koristne. V Sloveniji je približno sto takih energijskih točk, vrelcev, parkov in gajev. Nekaj jih predstavljamo. 

Naravni zdravilni park – grad Vurberk pri Ptuju

Čeprav je grad Vurberk za marsikaterega Slovenca neznan, je vendarle predstavljal v naši zgodovini pomembno vlogo, ki se je žalostno končala z letom 1945. Grad je prvič omenjen leta 1238 pod imenom Wrmberch, in to leto je tudi začetek slave Vurberka. V večstoletni zgodovini je menjal številne lastnike. Do leta 1907 je bil v meščanskih rokah, tega leta pa so ga znova pridobili Herbersteini.

Ruski Rdeči križ je 1. marca 1923 v njem ustanovil sanatorij za pljučne bolezni, ki je bil zaradi zelo ugodnih podnebnih razmer in priznanih strokovnjakov znan tudi v tujini. Vodil ga je dr. Bolesav Okolo - Kulak, v njem pa se je zdravilo tudi do sto bolnikov. Takrat so grad tudi delno prenovili, napeljali so elektriko, vodovod, telefon in centralno kurjavo. Iz tistega časa se je ohranilo precej fotografij, zlasti iz notranjosti gradu.

V zadnjem letu druge svetovne vojne, točneje 22. februarja 1945, so grad bombardirala zavezniška letala, nato pa je desetletja sameval in propadal. Leta 1979 je Turistično društvo Vurberk obnovilo še ohranjeni del – spodnje dvorišče z vhodnim portalom, obzidje s strelnimi linami in dve manjši poslopji. Grajsko podobo pa lahko rekonstruiramo samo s starimi upodobitvami, fotografijami in z opisi.

Danes je Vurberk znan po festivalu narodno-zabavne glasbe, vse bolj pa so privlačne energijske točke, ki jih je tu v izobilju. Nekdanji Sanatorium Vurberk je, kot kaže, spet pridobil veljavo. Grad je namreč na stičišču oziroma križišču štirih močnih linij iz vzhodne smeri in dveh, ki tečeta od juga proti severu. Po ustnem izročilu so se tu zdravili pljučni bolniki že med vladavino Herbersteinov.

Od leta 2002 po zaslugi radiestezista Ivana Benka uporabljajo stare pešpoti do radiestezijskih točk. Za zdaj je odkritih 31 zdravilnih točk, ki so večinoma stoodstotno močnejše od tistih pri Bukovniškem jezeru, saj so na posameznih točkah namerili nad 140.000 enot po Bovisu. Ker je to izjemno močno bioenergetsko območje, je tudi postanek na posameznih točkah krajši kot sicer, saj je dovolj le od pet do deset minut izpostavljanja. Benko poudarja, da je imel hudo bolna jetra, ki so mu jih hoteli presaditi. Z obiskovanjem določenih zdravilnih točk si je zdravje povrnil.

Na tem območju so po besedah radiestezista Ivana Benka odkrili tudi zdravilno vodo, ki je pokazala zelo dobre rezultate pri zdravljenju notranjih organov. Obiskovalci zdravilnih točk na Vurberku jo zelo radi pijejo.

Pred obiskom lahko opravite tudi pregled pri radiestezistu Ivanu Benku, ki traja najmanj pet in največ deset minut ter pokaže, kateri organi so najbolj prizadeti. Glede na rezultate vsak posameznik prejme navodila za obisk točk. Obenem se lahko vključite v Kostanj – društvo za razvoj kakovosti življenja, letna članarina pa je deset evrov.

Biopark Nivo – Vrbje pri Žalcu

Leta 2003 so v podjetju Nivo začeli sanacijo dela degradiranega zemljišča pri tovarni v Vrbju pri Žalcu, da bi vzpostavili naravno ravnovesje okolice. Presenetljivo so delavci začeli opozarjati na blagodejne učinke omenjenega okolja na počutje. Prvi obisk radiestezista in prve meritve so potrdili prisotnost energijskega sevanja.

Ideja o bioparku na omenjenem območju je bila pričakovana in pozdravljena. V naslednjih mesecih so pripeljali več radiestezistov, ki so še dodatno pregledali in izmerili območje. Vsi so potrdili nenavadno veliko energijskih točk in izjemno močno sevanje vsaj pri 79 točkah. V dveh letih so v biopark povabili več kot 20 priznanih bioenergetikov in jasnovidcev, ki so ugotavljali lastnosti in učinke posameznih točk.

Delovanje točk so razdelili po čakrah človeškega organizma. Vsako čakro so označili z rožico določene barve in zraven zapisali področje delovanja ter dodali še podroben opis. Prav tako so na energijske točke, ki ustrezajo lastnostim določene čakre, narisali rožice enake barve. Točke, za katere jim ni uspelo določiti enakosti z določeno čakro, so označili z zvezdico, kar pomeni ugoden vpliv na človekovo počutje.

V parku sta še dve črni točki, ki nas očistita negativne in pozitivne energije. Najmočnejši točki sta zlati rožici – ti nas potem, ko smo svoje telo očistili, napolnita s pozitivno energijo in dobrim počutjem.

Obiskovalcem brez izrazitih težav priporočajo najprej čiščenje na črni točki in potem polnjenje s pozitivno energijo na zlati točki. Na vaše počutje lahko blagodejno učinkujeta že sprehod po energijski poti in posedanje po skalah na platoju.

Energijska pot je speljana tako, da lahko obidemo posamezno točko ali gremo z enega konca parka na drugi konec ali na plato po bližnjicah. Obhodi in bližnjice so pomembni zato, ker na točke namestijo skale, da se lahko obiskovalci usedejo na točko, se umirijo, sprostijo in v miru sprejemajo energijo.

Na podest so namestili dve večji rečni skali, okoli njiju pa manjše skale, tako da se lahko posamezne skupine posedejo in pogovarjajo. Vse kamnine na platoju so prav tako obrnjene s pozitivno stranjo navzgor in z negativno k tlom.

V Bioparku Nivo je na voljo tudi voda Vitka, ki je odlična za pitje in ugodno vpliva na počutje ljudi. Črpajo jo iz vrtine Zverovje in jo polnijo v plastenke z zaščitno kodo, ki varuje pred škodljivimi vplivi laserskega odčitavanja; poudarjajo, da vsebuje znak Magic life.

Energijske točke na Pokljuki in Uskovnici

Planinska pot od Rudnega polja na Pokljuki do Uskovnice je lepa in prav nič naporna. Na Razpotju, kot domačini imenujejo križišče poti tik pred Uskovnico, so točke s pozitivnim sevanjem, ki privabljajo vse več ljudi. Tako se je že kar lepemu številu točk v Sloveniji s sevanjem, ki blagodejno vplivajo na počutje in zdravje, priključila še Pokljuka.

Med Uskovnico in Rudnim poljem na planini Praprotnica je zemeljska energijska točka. Močno zemeljsko sevanje, ki ga nekateri uporabljajo kot zdravilo, je označeno s kamni v obliki velike zvezde.

Tudi na zdravilnih točkah na Pokljuki so na vsaki točki posebej zapisali, katero bolezen zdravi in priporočljiv čas zadrževanja na točki. Število potrebnih obiskov je pri posameznikih različno in je odvisno od stopnje poškodbe fizičnega telesa. Če je pri določeni osebi bolezen močno napredovala, je včasih na ta način ni mogoče pozdraviti.

Zdravilna mesta s svojo blagodejnostjo vplivajo na zdravje in počutje, ne da bi se posameznik tega zavedal in neodvisno od njegovega prepričanja. Res pa je, da so ljudje z zaupanjem v tovrstno energijo zanjo bolj odprti in posledično dovzetnejši, zato tudi pride do različnih odzivov.

Na Praprotnici so številne energijske točke blagodejnega in zdravilnega sevanja zemlje, ki izboljšajo počutje in zdravje ljudi. Našli so veliko energijskih točk, izmerjenih in označenih pa je 26. Že po kratkem zadrževanju na tem območju (v povprečju od 8 do 30 minut, odvisno od točke), se začnejo sproščati blokade in vzpostavljati bolj uravnovešeni pretoki energije skozi telo. Obiskovalci se na tem območju tudi pospešeno sprostijo in si naberejo nove moči.

Izjemno zdravilno sevanje na Praprotnici so že pred več desetletji odkrili švicarski radiestezisti. Tudi na prostoru pri kapeli so odkrili močno energijo. Poleg kapele je izvir vode, za katero pravijo, da je zdravilna. 

Blagodejne energije – kapela na Uskovnici

Uskovnica je priljubljena bohinjska planina, sicer pa prostrano območje dobršnega zahodnega obrobja pokljuške planote, ki je izhodišče za številne pohode v visokogorje. Planina predstavlja pravo kraljestvo sonca in opojnih pogledov po bohinjskih gorah. Stoletja je dajala ton bohinjskemu planšarstvu, danes pa je bolj vikendaško naselje.

Nekoliko bolj razvajeni lahko do planine pridejo iz Srednje vasi v Bohinju, pohodno razpoloženi pa tudi čez energijsko močno Praprotnico na Pokljuki, kjer so znane in priljubljene energijske točke.

S Praprotnice na Pokljuki se po gorski poti podamo do Uskovnice, kjer so radiestezisti odkrili in izmerili blagodejne energije. Najmočnejše so pri kapeli Marije, kraljice miru, kjer so zaznali energije, ki imajo približno 92.000 enot po Bovisu.

Novo kapelo Marije, kraljice miru, je 24. avgusta 2003 blagoslovil škof Alojz Uran. Prvotna kapela je bila zgrajena leta 1939, blagoslovljena leta 1940, nato pa leta 1952 požgana. Domačini so v letih 2002 in 2003 postavili novo. Kapela je na razgledni točki blizu križišča poti, od koder se lahko odpravimo na Rudno polje, do koče na Uskovnici (1154 m) ali na planino Zajamniki.

Dostop: peljemo se po cesti z Rudnega polja na planino do mesta, kjer se začne planina Praprotnica. Druga pot vodi z Uskovnice čez most mimo odcepa za Zajamnike do mesta, kjer cesta zavije v gozd. Točka je pod cesto. Na Uskovnico pripelje nič koliko poti. Najkrajša je pešpot iz Stare Fužine čez Blatca. Na gozdno cesto iz doline vstopimo iz Srednje vasi v Bohinju, vendar je javni promet dovoljen do Loma pred Uskovnico.

Energijske točke – Trbojsko jezero

Trbojsko jezero, imenovano tudi Mavško ali Kranjsko jezero, je nastalo med Kranjem in Mavčičami, ko so leta 1986 ob gradnji hidroelektrarne Mavčiče zajezili reko Savo. Najbolj romantični mu pravijo tudi Žagarjeva solza. Globoko je do 17 metrov, s svojo velikostjo enega kvadratnega kilometra pa spada celo med deset največjih jezer v Sloveniji.

Voda je delno potopila tudi čudovito in nenavadno sotesko Zarica, ki jo je vrezala Sava. Prodišča, rečne loge in brzice je zamenjalo jezero, ki je postalo dom številnim vodnim pticam. Na jezeru imate možnost opazovati živali in rastline iz čolna, ki ga lahko najamete predvsem v poletnem času.

Pod čolnarno ob Trbojskem jezeru so odkrili energijske točke, na tablah pa so označili njihov pomen za zdravljenje naših tegob in priporočeni čas zadrževanja.

Prva energijska točka predstavlja brezpogojno ljubezen. Priporočeni čas zadrževanja na prvi točki je pet minut, na vseh drugih pa deset minut. Energija je izredno močna in deluje na tretjo trebušno in četrto srčno čakro. Pomirja čustva, jih otopli, odziv je lahko tudi jok. Očiščuje in zdravi vsa negativna čustva: jezo, žalost, strah, zavist, krivdo, dvom, nezaupanje, maščevalnost in sovraštvo. Razpušča čustvene zgoščine in vozle. Energija zdravi vsa prebavila, izločala, srce, imunski sistem, alergije, astmo, krvožilni obtok, revmatoidni artritis, trebušno slinavko, priželjc in podpira ženski princip jin.

Druga energijska točka predstavlja osredotočeno namero. Energija deluje na peto grleno in šesto čelno čakro – čakro ajna. Vpliva na izboljšanje komunikacije z zunanjim svetom, med zavednim in nezavednim, med osebnostjo in dušo, med nižjim in višjim jazom. Povečuje sposobnost osredotočenosti, jasne usmerjenosti in koncentracije. Odpira vrata intuiciji in povečuje magnetizem v energijskem polju. Energija zdravi grlo in glasilke, ščitnico in hipofizo.

Tretja energijska točka predstavlja rahločutnost. Energija spodbuja rast rahločutnosti, ta pa dviguje vaše zavedanje na višje ravni. Odstranjuje vse zunanje plasti, ki so preprečevale vaše duhovno zavedanje. Z višjim zavedanjem prihajajo višje ravni občutljivosti. To vas uči razlikovati, kaj je za vas dobro in kaj slabo.

Energija tretje točke razpušča blokade in zgoščine v naših čakrah in energijskem polju, pomaga pri vzpostavitvi energijskega pretoka in tako harmonizira stanje našega fizičnega telesa, kar posledično omogoča boljše zdravje.

Četrta energijska točka Trbojskega jezera predstavlja moč. Energija prodira zelo globoko v kosti in sklepe. Deluje na prvo korensko čakro. Ugodno deluje na vse vaše navezanosti in jih razpušča. Razpušča tudi strah pred izgubo varnosti. Energija četrte točke zdravi kosti, sklepe, osteoporozo, revmatizem, okvare na hrbtenici, hkrati pa odpravlja bolečine v vratu, sklepih in okončinah.

Dostop: iz središča Trboj se peljemo proti vasi Žerjavka (v smeri proti Kranju), kjer bomo po dobrih 400 metrih na desni strani zagledali športno igrišče, ob tem pa parkirišče in veliko informacijsko tablo. Po stopnicah se spustimo do jezerskega brega in se napotimo do otroškega igrišča, kjer se začne območje energijskih točk.

Zdravilne energije v dolini lurške Matere božje – Lipica

Kobilarna Lipica je ena najstarejših kobilarn na svetu in rojstni kraj lipicancev. Tradicija vzreje belih konj že več kot 430 let živi sredi edinstvene kraške pokrajine ter predstavlja enega najlepših naravnih in kulturnih spomenikov Slovenije.

Zgodovina Kobilarne Lipica je tesno povezana s Habsburžani, ki so kar 650 let vladali obsežnemu delu baročne Evrope. Kras je po svoji zemlji in podnebju zelo podoben Španiji, zato ni bila presenetljiva odločitev nadvojvode Karla, da za dvorno kobilarno leta 1578 izbere prav na tem območju zapuščen letni dvorec tržaškega škofa.

Leta 1581 so v Španiji kupili 24 plemenskih kobil in šest plemenskih žrebcev. V času cesarja Jožefa (1705–1711) so v Lipici začeli graditi nove objekte: hlev za plemenske žrebce (Velbanco) in cerkev s kaplanijo, začeli pa so urejati travnike, poti in gozdove. Lipiška kobilarna se je občutno razširila z nakupom novih posesti pri Postojni: Poček, Bile in Prestranek.

Lipica nima samo znamenite kobilarne in enega najstarejših igrišč za golf pri nas, temveč nas v široki kraški vrtači, ki ji pravijo tudi dolina lurške Matere božje, čaka prava cerkev v naravi. A ne le to, to je tudi mesto čudežnih ozdravitev.

V letih od 1848 do 1875 je kobilarno vodil konjeniški general Karel Grünne. Bolehal je za jetiko, zato se je pogosto zatekal v vrtačo v Krkavcah. Zaobljubil se je, da bo postavil oltar v čast Mariji, če bo ozdravel. Ko se je to zgodilo, je držal obljubo. V spomin na to je pri kapelici vzidana spominska plošča z napisom In memoriam Carolus Grünne 1848–1875. Zraven te plošče je še ena, ki jo je dal vklesati dolgoletni direktor Lipice Alojs Radel: quo Ovidius in exilio IDCCCXXI (1821). Po tem napisu so imenovali dolino Quo Ovid.

Polkrožno zaključena niša kapelice je vklesana v živo skalo. Pred nišo je manjša oltarna miza. Vanjo je postavljen kip lurške Matere božje. Prvotni kip je postavil 1. maja 1892 Edmon Legat (don Edmondo Legato), lipiški kaplan. Okrog kapelice je postavljena kovana ograja. Z dna vrtače, kjer so urejene klopi za cerkvene obrede, vodijo do platoja s kapelico kamnite stopnice.

V prejšnjem stoletju in vse do druge svetovne vojne so ljudje, predvsem Tržačani in okoličani, množično romali v dolino lurške Matere božje, ker je slovela po čudežnih ozdravitvah. V socialistični Jugoslaviji se je ta tradicija prekinila, v samostojni Sloveniji pa so jo spet obnovili.

Tako je dolina postala pravo malo svetišče, ki je danes urejeno in kjer se opravljajo cerkveni obredi. Posebno slovesne so maše 15. avgusta in 8. septembra ter v maju šmarnice. V želji, da bi dolina ponovno zaživela kot romarska pot, so leta 1993 kapelico obnovili. Pot od kobilarne do svetišča je primerno označena in prijetna za sprehod med kraškimi drevesi.

 Holistični center zdravja – Naravni zdravilni gaj Tunjice

Zahodno od Kamnika pot čez klanec, ki se od nekdaj imenuje tunjiški, po ozki dolinici, imenovani Kurja dolina, pripelje v gričevnat svet, kjer so pridne roke zgradile več kot 160 hiš. Še leta 1827, ko si ogledujemo prvi za te kraje izdelan »zemljevid« – franciscejski kataster – je bilo na tem koncu vzhodnega dela Gorenjske le 80 hiš. Še po drugi svetovni vojni, torej dobrih sto let pozneje, jih ni bilo več mnogo. Tunjice obsegajo poleg istoimenskega naselja še Tunjiško Mlako, Laniše in del Košiš. Veliko bolj kot same Tunjice je znana baročna cerkev sv. Ane, zgrajena pred skoraj 250 leti.

Ne smemo pozabiti še ene značilnosti Tunjic, po kateri je kraj znan. Zgodovinarji menijo, da naj bi bilo na tem območju nekoč morje. Pravzaprav naj bi bil kamniški kot ozek zaliv morja, ki se je zajedalo v Kamniške Alpe. Morje se je polagoma umaknilo in naposled odteklo, v usedlinah pa se je takrat ohranilo veliko živalskih ostankov, torej fosilov.

Morda je prav to vplivalo na nastanek blagodejnega sevanja. Ko je leta 1998 Drago Vrhovnik, lastnik zemljišča v Tunjicah, v bližini cerkve sv. Ane kopal mivko, je v nogah začutil nekakšno toploto in mravljinčenje. Pri tem je naletel tudi na izvir vode, s katero se je mimogrede pomazal, in dolgoletna rana na roki, ki se že dolgo ni hotela zaceliti, je popolnoma izginila. Ta nenavaden pojav je pritegnil njegovo pozornost.

Številne klinične raziskave in merjenja, ki so sledila, so razkrila, da v naravnem zdravilnem gaju Tunjice privre na površje več energijskih centrov, vsak od njih pa še posebej zdravilno učinkuje na enega ali več sistemov človeškega telesa in duha. Ta pozitivna izkušnja je Draga Vrhovnika privedla do odločitve o ustanovitvi Holističnega centra zdravja, kjer je danes energija na razpolago vsem, ki si želijo pomagati na najnaravnejši način – s povratkom k naravi, k izvoru vsega življenja.

V Naravnem zdravilnem gaju Tunjice je deset zdravilnih točk, ki preverjeno izboljšujejo različna telesna in duševna stanja ter so v oporo med samozdravljenjem. Znanstvenik dr. Korotkov z inštituta za telesno kulturo v Sankt Peterburgu je med preiskavo terena znanstveno dokazal, da na območju Naravnega zdravilnega gaja Tunjice privre na površje več zdravilnih centrov, vsak od njih pa zdravilno učinkuje na enega ali več organskih sistemov človeškega telesa.

Danes je v gaju Holistični center zdravja z edino točko v Sloveniji, za katero so po njihovem mnenju tudi znanstveni dokazi o zdravilnih učinkih na različna bolezenska stanja. Gre za edinstven prostor, namenjen zdravljenju in samozdravljenju, to je odpravljanju blokad in bolečin, neplodnosti, razstrupljanju, krepitvi imunskega sistema, revitalizaciji telesa in sprostitvi. Poleg enkratnih storitev in večdnevnih programov za posameznike, pare in skupine organizirajo tudi tečaje in delavnice s področja samozdravljenja ter ponujajo različne izdelke, ki so plod lastnega raziskovalnega in inovativnega dela.

Primož Hieng