POLETJE DOMA
Sogovornice in sogovornika smo povprašali, kako preživljajo poletje doma.
Špela Pohar, diplomirana ekonomistka, Polzela: »Čas posvečamo urejanju okolice in zelenjavnega vrta. Ker imamo prostorno zelenico in je v ulici, kjer živimo, veliko otrok, so dnevi zapolnjeni tudi z otroškimi igrami, čofotanjem v bazenčku in kolesarjenjem po okolici. Seveda poletje ne mine brez dobrega piknika in domačega žara, kamor radi pridejo sorodniki in sosedje. Kakšen dan se sprehodimo do bližnjega Vimperka ali gore Oljke, kjer si privoščimo okusno domačo pojedino.«
Rudenka Nabergoj, upokojena slavistka, Ljubljana: »Poleti nisem rada doma. Vendar grem letos na morje šele konec avgusta. Poletne mesece bom preživljala z vnuki. Skupaj se bomo igrali različne igre na prostem, tako se rolamo, igramo ristanc, vrtimo hulahup, hodimo na sprehode in odkrivamo svet okrog nas tudi skozi oči vnukov. Kadar je vreme slabše, izdelujemo oblačila za punčke, beremo in ustvarjamo ročna dela. Tudi mož se rad pridruži. Sama poleg tega opravim tudi gospodinjska dela.«
Dragica Camloh, upokojena univ. dipl. inž. kemije, Velenje: »Poletja že nekaj let ne preživljamo doma. Že prvi dan počitnic se z vnukoma odpeljemo s počitniško prikolico v naše priljubljene Banovce. Tu plavamo, kolesarimo, se sprehajamo, vnuka uživata tudi na delavnicah, ki jih pripravijo v termah. Večerni sladoled v Veržeju pa je kot balzam na celodnevno dogajanje. Po dveh tednih se odpeljemo v Koversado. Sem zahajamo že od nekdaj. Na morju se kopamo, lenarimo, preberemo kakšno zanimivo knjigo. Po 15. avgustu z vnukoma planinarimo po poteh, ki so primerne njuni starosti.«
Dragica Kastelic, upokojena komercialistka, Žalec: »Čeprav sem upokojena, opravljam delo prokurista v domačem podjetju. Kljub temu to ni ovira, da ne bi z možem preživela veliko časa na morju. Običajno se odpraviva tja v začetku junija in prideva domov v sredini julija, na morje pa pridejo otroci. Kasneje, v drugi polovici avgusta, se spet odpeljeva na obalo, kjer ostaneva do konca meseca ali začetka septembra. Ko sva doma, se mož udeležuje srečanj, telovadbe in drugih dejavnosti, ki jih pripravijo v Koronarnem klubu Savinjska dolina Žalec, katerega član je.«
Maja Murovec, šolska knjižničarka, Koper: »Dopust doma je zelo prijeten, saj živimo ob obali. Skok v morje tako ni daleč in osvežitev v vročih dneh še kako prija. Slaba stran preživljanja dopusta doma je sezonska gneča na cestah, ki prizadene obalo in je velika nevšečnost za lokalne prebivalce, saj postane včasih že sama pot do službe ali trgovine in nazaj večji ali manjši podvig. Res je, da nas zamika tudi oddih v hribih, kjer je tudi malce hladneje.«
László Herman, slikar in učitelj, Tomačevo: »Poletje doma pomeni milijon opravkov okoli hiše in vikenda, vsega dela pri hiši se namreč lotevam kar sam: položim na primer ploščice in parket, prepleskam stene, sam sem naredil tudi fasado. V tem času ustvarjam skice za nova slikarska dela, uokvirjam slike, se ukvarjam z družino in se rekreiram. Vsak dan kolesarim, tečem, dvakrat tedensko pa igram tudi badminton. Z družino se odpravim na kakšno potovanje, občasno pa me agencije povabijo, da vodim izlete po srednji Evropi.«
Mirjana Smajić, upokojena vzgojiteljica, Ljubljana: »S poletjem prihajajo vsakodnevne radosti, pa čeprav čisto majhne. Z leti ni več dolgih potovanj, so pa zato krajši izleti, polni lepih doživetij. Ni več vzponov na tisočake, so pa krajši pohodi, nagrajeni z lepim razgledom. Ni več 100-kilometrskih kolesarskih tur, so pa krajša potepanja v okolici Ljubljane. Največja radost poletja pa ostajata plavanje v morju in sončenje v prijetni družbi. Naužijem se vsega po malem, le poletje prehitro mine.«
Branko Pohar, univerzitetni diplomirani inženir montanistike, Velenje: »Kadar nisem v Barbarigi ali kje v tujini, preživljam poletja doma na vrtu in v sadovnjaku. Vsaj enkrat tedensko se odpravim na krajši izlet v bližnje hribe, na Pohorje, Mozirske planine, Komen, Lepenatko in druge. Letos načrtujem vzpon na Peco in Ojstrico, če bo čas dopuščal, pa opravim še del zahodne transverzale in grem obvezno še na Slavnik in Nanos. Konec poletja me ne navdaja z žalostjo, saj so pred mano jesenski in zimski užitki, kot je pobiranje plodov z vrta in sadovnjaka. Moj moto je: ne štej vdihov, ampak število trenutkov, ko ti zastane dih od vsega lepega. Zato se trudim, da je teh čim več.«
