Zaščitite se pred sončnimi žarki

Sončni žarki nas že nekaj časa prijetno grejejo, med počitnicami pa jim bomo še bolj izpostavljeni. Kolesarjenje, sprehodi in različne športne dejavnosti v lepem sončnem vremenu spodbudno vplivajo na naše počutje in razpoloženje ter spodbujajo nastajanje vitamina D v koži, ki je pomemben pri preprečevanju osteoporoze in sodeluje pri mnogih pomembnih presnovnih procesih v telesu. Za tvorbo vitamina D v koži zadostuje že 15-minutno izpostavljanje kože na rokah in obrazu sončni svetlobi trikrat tedensko. Prekomerno izpostavljanje soncu pa lahko škodljivo vpliva na našo kožo.

Sončno svetlobo sestavljajo žarki UVC, UVB, UVA, vidna svetloba in infrardeča svetloba, ki tudi prodira različno globoko v plasti kože glede na valovno dolžino. UVC-žarki so običajno prisotni v našem ozračju le v visokogorju in predstavljajo veliko nevarnost za alpiniste in smučarje, predvsem zaradi draženja očesnih struktur.

Vsaka porjavelost pomeni pravzaprav poškodbo kože. Melanociti so kožne celice v povrhnjici, ki tvorijo kožni pigment melanin, da bi zaščitili globlje plasti kože in podkožja pred prodiranjem UV-žarkov, ki okvarjajo genetski material in druge strukture celic in tkiv. Dolgo je veljalo, da je škodljivo le neposredno izpostavljanje soncu z visoko vsebnostjo UVB-žarkov. Številne raziskave potrjujejo, da so UVA-žarki prav tako škodljivi. V solarijih smo izpostavljeni pretežno UVA-žarkom, zato je obiskovanje solarijev škodljivo. Prav tako smo deležni UVA-sevanja med dolgotrajno vožnjo v avtomobilu, ker steklo prepušča UVA-žarke.

Ljudje smo različno občutljivi za sončne žarke, odvisno od prirojene pigmentiranosti oziroma t. i. fototipa naše kože. Vsekakor morajo biti svetlolasi, rdečelasi, modrooki in ljudje s svetlejšo poltjo previdnejši od temnolasih z več prirojenega pigmenta. Tip kože ne vpliva le na nastanek opeklin, temveč tudi na nastanek kožnega raka in procese staranja pod vplivom UV-žarkov. Velika količina UV-žarkov zavira tudi imunski odgovor v koži, zato je po dolgotrajnejšem izpostavljanju sončnim žarkom poleti pogost izbruh herpetičnega izpuščaja.

Posebno občutljivi za sončne žarke so otroci in starejši ljudje zaradi manjše sposobnosti obnovitvenih mehanizmov v koži. Vsaka opeklina v otroštvu poveča možnost nastanka kožnega raka v starosti.

Vsaka opeklina je znak vnetnega dogajanja v koži. Koža je pordela, otekla in boleča, v hujših primerih se pojavijo tudi mehurji. Opeklinam se lahko pridružijo še slabo počutje, glavobol, mrazenje ali povišana telesna temperatura.

Opečeni naj počiva v hladnem prostoru, pije naj dovolj tekočine, na kožo pa si lahko polaga hladne obkladke ali se namaže s hladilno kremo ali gelom. Mehurjev ne predirajte, temveč jih le prekrijte s sterilno gazo. V primeru obsežnejših opeklin je potreben obisk zdravnika. Najbolje pa je, da se že preventivno zaščitite pred sončnimi žarki.

Sončne alergije

Številnim ljudem pokvari počitnice močno srbeč izpuščaj z bunčicami ali mehurčki na tistih delih kože, ki so bili izpostavljeni sončnim žarkom – razvije se t. i. polimorfna fotodermatoza, ki je med laiki bolj znana kot »alergija na sonce«. Navadno se srbeč izpuščaj pojavi na začetku poletja ali že spomladi nekaj ur ali nekaj dni po prvem izpostavljanju soncu in traja običajno nekaj dni do nekaj tednov, tako da se včasih lahko umiri šele jeseni, ko so počitnice in dopusti že mimo.

Srbeč izpuščaj izzveni v nekaj dneh spontano, če se ne izpostavljate več sončni svetlobi. Za zmanjšanje srbenja lahko nanesete na kožo hladilne gele ali gele, ki vsebujejo antihistaminike. V času intenzivnega srbenja olajšajo težave antihistaminiki v tabletah, ki so na voljo v lekarnah tudi brez recepta. Če se opisana polimorfna dermatoza pogosto pojavlja in je v težjih oblikah, lahko opravimo desenzibilizacijsko zdravljenje s posebnimi svetilkami zgodaj spomladi, t. i. fototerapijo.

Včasih nastane mehurjast, močno srbeč in boleč izpuščaj po stiku z rastlinami ob sočasnem izpostavljanju sončni svetlobi. Neredko ga povzročajo rastline, s katerimi imamo pogosto stik, na primer peteršilj, zelena, fige, jagode in različne trave. Razvije se t. i. fototoksični oziroma fotoalergični dermatitis. Pojavi se lahko po delu na vrtu, čiščenju zelenjave na prostem, košnji trave ipd.

Podoben izpuščaj se lahko pojavi tudi pri uživanju nekaterih zdravil (tetraciklinov, analgetikov, antihipetrenzivov) in sočasnem izpostavljanju soncu. Zato se je treba pred dopustom v primeru uživanja različnih zdravil posvetovati s svojim zdravnikom. Ob pojavu opisanega izpuščaja svetujemo obkladke in izogibanje stika z rastlinami, ki so izpuščaj povzročile, ter dosledno zaščito pred UV-žarki. Pri delu na prostem je dobro uporabiti bombažne rokavice, čez katere navlečemo še gumijaste ali pvc-rokavice. Ob razvitem izpuščaju svetujemo obkladke in pregled pri zdravniku.

Fototoksične in fotoalergične izpuščaje zdravimo s kortikosteroidnimi kremami in antihistaminiki v tabletah. Neredko različne dišave (predvsem olje bergamotke) v deodorantih, toaletnih vodah ali milih povzročijo srbeč izpuščaj ali temne lise bizarnih oblik ob sočasnem izpostavljanju sončnim žarkom.

Staranje kože

Pretirano izpostavljanje sončnim žarkom brez ustrezne zaščite je poleg kajenja eden najpomembnejših zunanjih vzrokov staranja kože. Koža postane manj elastična, stanjšana in suha. Lahko postane rumenkasto obarvana z zelo globokimi gubami. Na izpostavljenih delih na rokah in obrazu se pojavijo rjave lise (t. i. solarni lentigi ali sončne pege) in razširjene žilice.

Prevelika in pogosta izpostavljenost UV-žarkom je poleg dednosti dokazano eden najpomembnejših dejavnikov tveganja za nastanek kožnega raka. Pozorni moramo biti na hitro spreminjanje obstoječih pigmentnih znamenj in na nastanek novih pigmentnih znamenj, še posebej če hitro rastejo in se spreminjajo.V tem primeru je potreben takojšen obisk zdravnika. Vsaka asimetrija v barvi in obliki znamenja je sumljiva. Sumljiva je neostra omejenost pigmentnega znamenja, vsaka hitrejša rast, rosenje, spontano krvavenje. Sumljiva je tudi vsaka ranica na koži, ki se dolgo noče zaceliti.

Prekomerno potenje

Prekomerno potenje je lahko precej nadležno. Priporočamo lahka oblačila in obutev iz naravnih materialov, kot so lan, bombaž in usnje. S pomočjo deodorantov lahko preprečite neprijeten vonj. Potenje lahko zmanjšate z antiperspirantnimi kremami, ki jih nanašate na kožo 3 do 5 dni zapored vsak večer, nato enkrat tedensko, in so na voljo v lekarnah in specializiranih trgovinah. Lahko obarvajo oblačila in dražijo kožo. Če je potenje zelo moteče, se lahko vbrizga botulinus toksin (bolj poznan kot botoks za glajenje mimičnih gub na obrazu) v predele prekomernega potenja. Zmanjša se delovanje znojnic za približno 6 do 9 mesecev, nato je treba postopek ponoviti.

Pred škodljivimi vplivi sončnih žarkov se najbolj zaščitite tako, da se poleti med 11. in 16. uro zadržujete v senci. Svetujemo uporabo pokrival s širokimi krajci ali čepice s ščitniki, ki pokrivajo tudi vrat (pri kolesarjih so pogoste opekline na vratu).

Ob daljšem zadrževanju na soncu svetujemo ohlapna, zračna oblačila z dolgimi rokavi. Nekatere novejše tkanine že vsebujejo pigmente, ki UV-sevanje absorbirajo oz. odbijajo.

Pomembna so tudi sončna očala, še posebej pri izletnikih v visokogorje, kjer je prisotno tudi UVC-sevanje. Poleg tega morajo biti previdnejše osebe na plovilih in ob večjih vodnih površinah, saj se od večjih vodnih površin odbije približno 80 odstotkov UV-sevanja, od skalnatih površin pa približno 25 odstotkov.

Pomagamo si z zaščitnimi sredstvi

Če se dejavnostim na prostem v poletnih mesecih ne morete ali ne želite izogniti, uporabite ustrezna zaščitna sredstva. Zaščitna sredstva (kreme, olja, emulzije) pred UV-žarki lahko vsebujejo kemične in fizikalne filtre. Kemični filtri so kemične spojine, ki UV-žarke absorbirajo in absorbirano energijo spremenijo v toploto. Fizikalni filtri so drobni mineralni delci titanovega in cinkovega oksida, ki ostanejo na površini kože in UV-žarke odbijajo. Ker so slabo topni in slabše mazljivi, lahko na koži puščajo belkasto sled.

Ustrezno in zadovoljivo zaščitno sredstvo mora biti širokospektralno in mora vsebovati zadovoljivo zaščito pred žarki UVA in UVB. Zaščitna sredstva vsebujejo oznake za vsebnost zaščitnih faktorjev: označena so z oznako SPF za UVB-spekter in oznako PFA (protection factor UVA) za UVA-spekter.

Po evropskih standardih naj bi ustrezno zaščitno sredstvo vsebovalo vsaj 1/3 zaščite UVA v razmerju z UVB-zaščito. Zato je smiselna uporaba primernih zaščitnih sredstev z vrednostjo SPF najmanj 20, sicer bi bila zaščita pred škodljivimi UVA-žarki premajhna in zanemarljiva.

V praksi naj bi oznaka SPF 20 pomenila,da bi se lahko ob uporabi omenjenega zaščitnega sredstva 20-krat dlje zadrževali na soncu, vendar so s študijami dokazali, da ne drži. Študije so pokazale, da smo običajno zaščiteni približno 60 odstotkov od višine nanesenega faktorja.

Večina ljudi ne nanese dovolj zaščitnega sredstva. Ustrezna količina nanesenega zaščitnega sredstva je 2 miligrama na kvadratni centimeter, kar v praksi pomeni po eno čajno žličko kreme ali gela na obraz in vrat, po eno čajno žličko na vsako okončino in eno čajno žličko na sprednji in zadnji del trupa.

Poleg tega se negativni vplivi UV-žarkov v koži začnejo že pred pojavom rdečine kože, zato je treba zaščitno sredstvo nanesti vsaj 15 do 30 minut pred dejavnostjo na prostem in izpostavljanjem sončnim žarkom.

Izkušnje so pokazale, da nas večina pozabi nanesti zaščitno sredstvo na veke, konico nosu in uhlje ter ustnice, ki so še posebej izpostavljeni sončnemu sevanju. Kako visok zaščitni faktor je treba nanesti, je odvisno od pigmentiranosti oziroma fototipa kože. Svetujemo uporabo SPF 50 oziroma 50 plus pri svetlopoltih in občutljivejših osebah, ki so pogosto opečene in redko porjavijo, ter SPF 20 ali 30 pri temneje pigmentiranih osebah, ki so redko opečene in lažje porjavijo. Ker se zaščitni faktor izčrpa, je treba zaščitno sredstvo ponovno nanesti čez 2 do 3 ure oziroma takoj po kopanju ali obilnejšem znojenju. Sredstva, ki vsebujejo samo fizikalne filtre (drobne delce cinkovega oksida in titanovega dioksida), ne povzročajo alergij, zato so priporočljiva za ljudi z občutljivo kožo in alergijami ter majhne otroke.

Ne pozabite, da sončni žarki prodirajo skozi oblake in ste lahko izpostavljeni prevelikemu UV-sevanju tudi v oblačnem vremenu. Posebej občutljiva skupina so dojenčki in majhni otroci, ker je njihova koža še tanka, nezrela in nima še povsem razvitih samozaščitnih mehanizmov. Zadržujte jih v senci in zaščitite s pokrivali. Zaščitne kreme naj bi uporabljali približno od 6. meseca starosti naprej. Najboljše so zaščitne kreme, ki vsebujejo le mineralne pigmente, se ne absorbirajo v kožo in so posebej namenjene otrokom ter so na voljo v lekarnah.

V dermatoloških ambulantah se pogosto pojavi vprašanje o škodljivosti zaščitnih sredstev pred UV-sevanji. Klinične študije do zdaj niso dokazale in potrdile znatne škodljivosti zaščitnih sredstev. Pogostejše so preobčutljivostne reakcije na sestavino PABA (paraaminobenzijevo kislino), zato je večina novejših zaščitnih krem ne vsebuje več.

Samoporjavitvene kreme ščitijo pred škodljivimi vplivi sončnih žarkov le, če so jim dodani UV-filtri. Priljubljene t. i. naravne tradicionalne kreme za sončenje še iz časov naših babic, na primer šentjanževo olje ali kakavovo maslo, žal ne ščitijo pred UV-sevanjem, ker ne vsebujejo UV-filtrov, šentjanževo olje pa neredko ob sočasnem izpostavljanju sončnim žarkom povzroča preobčutljivostne reakcije. Predstavljajo pa dobra negovalna sredstva za kožo po izpostavljanju sončnim žarkom.

Po izpostavljenosti soncu je smiselno nanesti na kožo negovalne kreme in losjone, ki kožo ponovno navlažijo, ji obnovijo lipidno zaščitno plast in vsebujejo antioksidante (na primer vitamina E in C) ter snovi, ki vežejo vodo, na primer urejo ali hialuronsko kislino.

Mateja Lisjak, dr. med., specialistka dermatovenerologije