Po poti ljubezni
Morda boste letošnje poletje obiskali Crikvenico ali tam celo preživljali počitnice. Če ste tudi ljubitelj pohodništva, lahko združite morske in planinske užitke tako, da se podate na približno osemkilometrsko pohodno turo po »Ljubavni cestici«, kot to lahko planinsko pot imenujejo domačini.
Pot ima sicer več možnih začetkov, a najbolje je do nje priti tako, da se z glavnega mestnega Trga Stjepana Radiča povzpnete po stopnicah proti cerkvi sv. Antona in greste desno od nje po ulici, kjer kmalu naletite na oznake in kasneje tudi na informativno tablo z vrisanim zemljevidom. Pot je večji del speljana po gozdu, je dobro utrjena in označena. Zgradili so jo gozdarji še pred 2. svetovno vojno z namenom, da bi sprehajalci lahko uživali v svežini hrastovega in borovega gozda, ki tudi v vročem poletju ponujata zaščito pred vročino. Ker pa so se po njej začeli sprehajati zaljubljenci, so jo kasneje poimenovali »Ljubavna cestica«.
Pot se v začetku le rahlo vzpenja nad dolino rečice Dubračina, ki se v morje zliva v Crikvenici. Prva zanimivost, za katero je treba nekoliko skreniti s poti, je ostanek prvega crikveniškega vodovoda iz leta 1890. Danes je izvir presahnil in ostal je le lepo izklesan kamnit vodnjak. Za vodnjakom se pot vzdigne do ostankov vojaške trdnjave iz pozne antike, ki je svojo nadzorno vlogo nad cesto med Vinodolskim in Crikvenico opravljala vse do 14. stoletja, ko jo je porušil potres in jo je vojska zapustila. Vendar je še danes lepo vidna arhitektura stavbe kot tudi preglednost same lokacije nad dolino, ki se pod njo cepi na jug proti Novemu Vinodolskemu in na sever proti Tribalju, od koder priteče tudi reka Dubračina. In v to smer se od trdnjave usmeri tudi pot, ki se začne postopoma dvigovati vse do razgledne točke Vidikovac, ki leži 155 metrov nad morjem. Tu vas pričakata klopca in informativna tabla o lokalnem rastlinstvu in živalstvu. Z Vidikovca je lep pogled na vas Tribalj in akumulacijsko Tribaljsko jezero, ki je izjemno bogato z ribami in tudi zato namenjeno izključno ribarjenju. Mimogrede – do jezera je prav lep izlet tudi s kolesom.
Naprej se pot začne še bolj vzpenjati skozi nizek hrastov gozd, nato pa skozi višji borov gozd do jase z lokvijo. Prostor je zelo primeren za počitek, zato ga je vredno izkoristiti. Od tod naprej se namreč gozd razredči in umakne skalovju, ki mu pravijo Kavranova stena. Ni tako grozno, kot se sliši, a vendar je zadnji vzpon na 290 metrov visok vrh najzahtevnejši in zaradi golega skalovja nekoliko neprijeten del poti. A zato ste na vrhu nagrajeni z veličastnim razgledom vse od Reke in Učke na severu, Kvarnerskega zaliva z otoki pred vami in grebena Velebita in otokov proti jugu. Vsekakor primeren kraj za počitek in uživanje. Na vrhu je v skalo vzidan tudi žig, vendar morate s seboj imeti gobico s črnilom.
Spust z vrha gre po isti poti do lokve, potem pa sledite markacijam in smerokazom, ki vas bodo v kakšne pol ure pripeljali do novega zbiralnika za vodo tik nad mestom, nato pa po ulicah vse do izhodišča. Za pot boste z vsemi postanki potrebovali kakšne tri ure, in ker je dobro vzdrževana, jo boste zlahka prehodili v čevljih za treking.
