S kolesom med Muro in Pesnico

Prosti čas | jul. '15

Za tiste, ki si boste letošnji oddih privoščili v Banovcih ali kje blizu njih, predlagam krožni kolesarski izlet. Pot je dolga dobrih 50 kilometrov, a tega zaradi lepe pokrajine, mnogih postankov in zanimivosti skorajda ne opazite.

Kolesariti boste začeli na Murskem polju, na desnem bregu reke Mure, v Veržeju. Pri trgovini v glavnem krožišču zavijete proti Novi Stari vasi. Mimo cerkve sv. Mihaela in spominskega parka Slavka Osterca, tu rojenega glasbenika in skladatelja, zapeljete na prostrano polje. Sledite cesti, ki se vijuga po polju do Nove Stare vasi, kjer zavijete desno in kratek čas vozite ob glavni cesti proti Bučečovcem, levo skozi vas ter naprej proti Sv. Juriju ob Ščavnici, kjer je bil leta 1904 rojen dr. Edvard Kocbek. Cesta in pokrajina zdaj postaneta nekoliko bolj razgibani. Dvakrat po nadvozu prečkate avtocesto in že ste v vasi Selišči, kjer vam pogled privabi poslikana hiša, okrog nje pa izredno zanimive skulpture. Tu so se pred leti vrstile slikarsko-kiparske kolonije. Avtor teh umetnin je slikar in kipar samouk Lojze Veberič. Če ga boste srečali in se z njim pogovarjali, boste ugotovili, da tako prijetnega sogovornika težko srečaš.

Ko se boste spustili v dolino reke Ščavnice ter naprej skozi vasi Slaptinci in Biserjane, se boste peljali mimo rojstne hiše politika dr. Antona Korošca in prispeli v občinsko središče Sv. Jurij ob Ščavnici, ki pa je vsaj od leta 1680 pa do leta 1997 nosil ime Videm ob Ščavnici. Pot nadaljujte po cesti desno proti Radencem, a le do vasi Grabonoš, pred katero skrenete levo proti Gornji Radgoni. Po treh kilometrih pomirjujoče vožnje prispete do Spodnjih Ivancev, kjer sledite desno smerokazu za Radgono. Na koncu vasi pa zavijete levo proti Negovi. Malo prometna cesta se kmalu začne polagoma vzpenjati, saj ste že na obronkih Slovenskih goric. Na tem delu poti vas bo pred vročim soncem varoval prelep in hladen gozd.

Sredi vzpona vas smerokaz opozori na Negovsko jezero, največje od 11 ribnikov, ki so spadali k negovski graščini. Dosežete ga po kratkem in strmem spustu in se spočijete na klopci ob do pet metrov globokem jezeru. Ko se vrnete na cesto, vas čaka le še krajša pot in vzpon do Negove, naselja, ki je pisno omenjeno že leta 1106 kot Negoinzelo, 160 let kasneje pa že kot Negowe. Obsežen grajski kompleks je delno še v fazi renoviranja. Prvič je bil omenjen leta 1425. V 17. stol. je bila graščina pri Negovi najmočnejša posest med Muro in Pesnico, ki je imela v lasti 540 hektarjev različnih obdelanih in vzdrževanih zemljišč. Kolikšen pomen je imel kraj, pove tudi podatek, da je bila tu osnovna šola ustanovljena že leta 1783. Ponosni so, da jo je obiskoval tudi akademik dr. Anton Trstenjak.

Iz Negove se boste spustili navzdol do Spodnjih Ivanjcev, ki se raztezajo ob močvirnih travnikih. Na enem izmed njih, na južni strani naselja, izvira mineralna voda – slatina.

V Spodnjih Ivanjcih zavijete proti Radencem, prečkate Ščavnico in na koncu ravnice skrenete desno do vasi Očeslavci. Desno pod cesto si pogledate termalni izvir in nato nadaljujete do glavne ceste, kjer v krožišču zavijete levo proti Gornji Radgoni. Pred vami je najtežji in zaradi nekaj več prometa najmanj prijeten del poti čez Kapelski Vrh, ki pa vam bo napor bogato poplačal z razgledi in možnostjo obiska katere izmed vinskih kleti. Iz Kapele sledi daljši in kar strm spust v Radence, najbolj znan zdraviliški kraj s trenutno še delujočimi 22 vrelci, in naprej proti Ljutomeru. Ob glavni cesti vodi lepo urejena kolesarska steza, ki je del znane mednarodne Murske kolesarske poti. Tako torej nadvse udobno kolesarite nazaj do Bučečovcev in nazaj do izhodišča. S trga v Veržeju se lahko zapeljete do še edinega delujočega Babičevega mlina na Muri in kupite sveže mleto moko. Če boste šli zgodaj na pot, vam bo zagotovo ostalo še dovolj časa za popoldansko kopanje.

Besedilo in fotografije: Matjaž Turek