Pravilno zalivanje vrta
Zalivanju vrta pravilno rečemo namakanje, saj je treba tla namočiti dovolj globoko, da rastline ne trpijo zaradi pomanjkanja vode. Več o tehnikah uporabe vode so pripravili strokovnjaki spletnega portala Zeleni svet.
V letošnjem letu smo bili priča aprilski suši, ki nam je delala težave pri gojenju sadik po sajenju in setvi semena, ki je imelo tako težave z optimalno kalitvijo. Vodo smo varčevali tako, da smo zalivali pravočasno, ko se zemlja še ni povsem izsušila. Zalivali smo vso gredico, torej ne samo posameznih sadik. Če smo sadili v mešanih posevkih, so tla hitro prekrile vrtnine, ki hitro rastejo, in tako je bilo s sušo manj težav. Lep primer take setve in sajenja je bila kombinacija kapusnic (zelja, ohrovta, brokolija, cvetače), ki smo jih sejali skupaj z redkvico in solato. Vsekakor podobne rešitve priporočamo tudi v poletnem času. Če spomladi nismo uporabili zastirke, jo nujno uporabimo v poletnem času. Takšna praksa se je v juniju zelo pozitivno izkazala že pri plodovkah (paradižniku, papriki, kumarah, bučkah …). Poleti se izogibajmo setvam.
Ko z vrta v zgodnjem poletju poberemo spomladanski pridelek, se izogibajmo direktnim setvam v suhem vročem vremenu. Priporočljivo je, da tla zastremo s pokošeno travo in počakamo na padavine ter setev opravimo pred padavinami. Zemlja se ne bo preveč izsušila, na takšen način bomo v tleh ohranili tudi talni živi svet, ki je v domačem organskem vrtu še kako pomemben. Če dežja v poletnem času ne bo, je priporočljivo gredice po setvi močno namočiti. Vedno zalivamo vso gredo, da zemljo v celoti in enakomerno navlažimo. Pri sajenju sadik, ki se v vročem poletju bolj obrestujejo, je najprej priporočljivo, da obilno zalijemo jamico, v katero bomo sadili sadiko. Potem je treba skrbeti za zastiranje tal in redno zalivanje vse do tedaj, ko se sadika ukorenini. Nikoli ne zalivamo samo površinsko z majhnimi količinami vode, saj se v tem primeru korenine obrnejo navzgor in rastline ob pomanjkanju vode še hitreje trpijo sušo.
Vse sadike, ki jih sadimo, zalijemo vsaj tako globoko, kot je razvit koreninski sistem, priporočljivo je, da jih namočimo še globlje. Če imamo možnost, sadike po sajenju senčimo, tako bomo privarčevali kar nekaj vode. Vsekakor je dobro, da takoj po sajenju sadik tla zastremo z zastirko iz pokošene trave.
Zalivanje plodovk
Plodovke nikoli ne zalivamo po listih, to še posebej velja pri paradižniku. Če je le mogoče, za zalivanje uporabljamo kapljični sistem namakanja, ki mu lahko namestimo še časomer, in tako se gredice same zalivajo kar vso noč. Priskrbimo si lahko takšnega, ki deluje na baterije in vodo pod pritiskom sprošča iz cistern. Hrbtenica nam bo zagotovo hvaležna, zjutraj pa si raje privoščimo malo odstranjevanja plevela in jutranjo kavico na robu vrta. Če zalivamo ročno, je to najbolje narediti zgodaj zjutraj. Za preprečevanje bolezni na paradižniku je najbolje že ob sajenju v tla zakopati plastenke, ki jim odrežemo dno in jih ob strani zarežemo z ostrim rezilom, da voda ob zalivanju počasi pronica v tla in doseže območje korenin. Enak postopek lahko uporabimo tudi pri papriki in kumarah, ki ravno tako potrebujejo veliko vode. Solati ugaja zalivanje po listih, zato jih lahko tudi pršimo z razpršilci ali z zalivalko zalijemo po listih. Zelje potrebuje največ vode ob oblikovanju glav. Vse vrtnine v suši namakamo vsak tretji dan, in to tako, da jih zalijemo dobrih 20 cm globoko. Še enkrat: v vročem poletju ne pozabimo na zastirko.
Več o gojenju vrtnin in oskrbi med letom si lahko preberete tudi na spletnem portalu Zeleni svet (http://zelenisvet.com). Če se prijavite na brezplačne nasvete, vam bomo aktualne vrtnarske nasvete brezplačno pošiljali tudi na vaš e-poštni naslov.
