Padce lahko preprečimo
Clemens Becker
Vsak lahko pade, a pri starejših ljudeh so posledice hujše. Kar 30 do 40 odstotkov padcev in vsaj četrtino poškodb starejših ljudi pa je mogoče preprečiti, je za bralce Vzajemnosti povedal prof. klinične geriatrije Clemens Becker, dr. med., eden največjih mednarodnih strokovnjakov za to področje. V Nemčiji je bil njegov program preprečevanja padcev v domovih za starejše tako uspešen, da so ga postopno razširili po vsej državi.
Zdaj po njem delajo že v okoli pet tisoč nemških domovih za starejše in uspehi so že vidni. A seveda niso prišli čez noč, pravi strokovnjak. Družinske člane, osebje po domovih in vse druge vpletene je bilo treba najprej prepričati, da je veliko padcev mogoče preprečiti in da lahko k temu prispevajo. »Potrebovali smo sedem do osem let, da smo dosegli pokritost po vsej državi. Zato v Sloveniji ne smete biti nestrpni. Da spremenimo način razmišljanja pri ljudeh in naredimo vse potrebne korake k izboljšanju, terja svoj čas, a se na koncu izplača.«
Tveganje padcev je povezano z različnimi dejavniki. Prof. Becker opozarja, da moramo pri tem upoštevati posameznika, njegovo okolje, ne smemo pa pozabiti na njegovo dejansko vedenje. »Prav je, da smo dejavni, a včasih lahko naredimo tudi kakšno neumnost,« opozori. Pri posameznikih moramo biti pozorni predvsem na stvari, ki jih je mogoče spremeniti, in jih ne smemo obremenjevati z nepotrebnimi pregledi.
Prvič, najpomembnejše je ravnotežje. »S staranjem se ravnotežje poslabšuje, zato se poslabša hoja, ki morda ni več tako zanesljiva, kot je bila nekoč.«
Druga pomembna stvar je mišična moč. »Še posebno ženske pri sedemdesetih ali petinsedemdesetih letih pogosto opazijo, da so hišna opravila težja, kot so bila, ali pa da težje prinesejo stvari iz trgovine.« Na pešanje moči pomislimo tudi, ko se oseba morda ne more več dvigniti s stola, četudi se opre na naslonjalo. Na oboje, tako na ravnotežje kot tudi na mišično moč, lahko vplivamo z vadbo.
Zmanjšamo lahko tudi z vidom povezana tveganja. »Vid se s starostjo poslabša. Če gre za sivo mreno, jo je mogoče operirati. Če nosimo bifokalna ali multifokalna očala, pa je pomembno, da ne gremo z njimi od doma, saj zaradi njih nejasno vidimo v krogu enega metra. Če gremo ven, moramo nositi običajna očala,« opozori strokovnjak na pogosto napako, ki lahko vodi do padcev.
Četrti dejavnik so zdravila, saj jih starejši pogosto jemljejo preveč. »Včasih je treba pregledati, ali jemljejo prava in ali so odmerki še ustrezni,« svetuje.
Okolje je izziv
Njegovo ključno sporočilo je, da moramo pri starejših ljudeh ohranjati sposobnost, da se čim dalj časa varno gibajo. Njihovo telesno dejavnost moramo povečati, vendar varno, da ne padejo. A napaka je tudi, če jih ščitimo preveč. Prof. Becker je zelo jasen. »Če je nekdo še dovolj telesno sposoben in ima doma nekaj ovir, je tako povsem prav. Ovire nas urijo. Ne bi bilo prav, da torej vsi po vrsti takoj prilagodijo stanovanje. Razmislek, kako si stvari olajšati, je potreben pri tistih, ki imajo težave z ravnotežjem in so zaradi tega že kdaj padli ali pa so morda že doživeli možgansko kap.«
Dve preprosti stvari, ki jih lahko naredijo v stanovanju, sta ureditev primerne nočne osvetlitve doma (za pogoste poti na stranišče) in obojestranska stopniščna ograja, ki se je lahko oprimejo. Nekateri pa seveda potrebujejo pri načrtovanju sprememb tudi strokovni nasvet, na primer ob izgubi vida zaradi makularne degeneracije, po možganski kapi ali po zlomu kolka.
Kot je povedal naš sogovornik, tisti z večjimi težavami v Nemčiji lahko prejmejo finančno pomoč (okoli 2500 evrov) za potrebne prilagoditve doma. Po Evropi so oblike pomoči urejene različno. Sicer pa je zmanjševanje ovir v širšem okolju za tiste, ki imajo pri gibanju težave, tudi naloga mestnih oblasti.
Začetek: domovi za starejše
Z ukrepi so v Nemčiji za zdaj najbolj uspešni v domovih za starejše. »20 odstotkov zlomov kolkov se zgodi v domovih za starejše, po drugi strani pa tam živi manj kot pet odstotkov prebivalstva. Če torej živimo in hodimo po takem domu, je tveganje padca razmeroma visoko.« Zato je logično, da so začeli preprečevati padce prav v domovih za starejše. »Z različnimi ukrepi jih lahko zmanjšamo za 40 odstotkov,« verjame strokovnjak.
Nekateri stanovalci potrebujejo posebno nego in skrb, a dosti je takih, ki jim lahko s fizioterapijo in vadbo omogočimo boljšo gibljivost. »Predvsem z izboljšanjem telesne pripravljenosti zmanjšamo tudi število padcev,« pravi prof. Becker. »Poleg tega včasih, ne tako redko, dobivajo veliko preveč zdravil, posebno pomirjeval, ki so lahko še posebno nevarna in povečujejo tveganje padcev.«
S programom so za zdaj dosegli zmanjšanje s padci povezanih poškodb kar za petino, a kot pravi, se še ne bodo ustavili. Nekoliko težje spremembe dosežejo pri domači oskrbi, kjer je vpletenih veliko več ljudi. Naslednje področje nadaljnjega dela pa je delo s starejšimi ljudmi, ki so še vedno dejavni in vključeni v družbo. Tu so najuspešnejši v Veliki Britaniji, kjer imajo v vsaki skupnosti na voljo strokovno pomoč in tudi vadbo.
V programu zmanjšanja padcev, ki so ga uvedli v Nemčiji, so različni ukrepi. »Ponudili smo jim možnost vadbe in udeležilo se je je od 20 do 40 stanovalcev domov. Za vse skupinska vadba niti ni primerna. Pregledali smo zdravila, ki jih jemljejo, kar ni zanemarljivo, saj jih je res veliko. Pomembno pa je še, da se kljub pomanjkanju osebja prilagajamo njihovim potrebam – da na primer vemo, kdaj kdo potrebuje tudi spremstvo do toaletnih prostorov.«
Stanovalci domov prejemajo tudi vitamin D, ki varuje pred osteoporozo. »Po vsej Evropi je od oktobra do marca premalo sonca. Med ljudmi, ki živijo v domovih za starejše, jih ima zato 80 do 90 odstotkov pomanjkanje vitamina D. Zato je nujno, da vsi, ki še hodijo, ta vitamin prejemajo, saj je razmeroma poceni (stane manj kot pet centov na dan).
Učimo se drug od drugega
Prof. Clemens Becker, ki dela v Bolnišnici Roberta Boscha in na Univerzi v Stuttgartu v Nemčiji, se je v Ljubljani udeležil mednarodnega strokovnega srečanja projekta Aktivno in zdravo staranje v Sloveniji (Active and Healthy Ageing in Slovenia – AHA). Zastopal je Mrežo za širjenje preventive pred padci (ProFouND), projekt, ki je namenjen širjenju znanj o preprečevanju padcev in dobrih praks po vsej Evropi. Vključuje 21 partnerjev iz 12 evropskih držav in še 15 pridruženih članov iz 10 držav.
»Ponekod so uspešnejši na enem področju in drugod na drugem. Drug od drugega se lahko učimo in ni nam treba ponavljati napak, ki so jih naredili že drugi.« Kar nekaj časa in kar nekaj korakov je treba narediti za preprečevanje padcev pri starejših, a s pripravljenostjo ljudi, ki na tem področju delajo, in seveda z jasno podporo na državni in lokalni ravni, je mogoče padce zmanjšati,« zagotavlja sogovornik.
Preprečevanje padcev se izplača.
Padci so najresnejše nezgode, ki se nam lahko pripetijo doma, in če nekdo pade enkrat, je zelo velika verjetnost, da bo spet. Kar 50 odstotkov s poškodbami povezanih sprejemov v bolnišnicah se zgodi zaradi padcev. Prof. Becker navaja podatke, da padci zajemajo 0,85 do 1,5 odstotka zdravstvenih stroškov oziroma okoli 2000 do 26.000 evrov za vsako žrtev padca ali 1000 do 11.000 evrov za vsak posamezen padec.
Učinkovite vadbe
Pri preprečevanju padcev ter ohranjanju dejavnosti in neodvisnosti je lahko uspešna tako domača telovadba kot tudi vadba v skupinah. ProFouND priporoča:
- domači program vadbe za moč in ravnotežje OTAGO za starejše ali šibkejše posameznike, ki še lahko stojijo;
- s sedečo vadbo na stolih se lahko pred prehodom na program OTAGO okrepijo starejši, ki imajo težave s stabilnostjo pri stanju;
- vadba FAME se je izkazala kot učinkovita za tiste, ki so še nekoliko dejavnejši, a morajo vseeno izboljšati svoje ravnotežje in moč;
- dokazano uspešna oblika vadbe za starejše je tudi tai chi.
Vaje so predstavljene na spletni strani: http://profound.eu.com/patient-info, vendar vsebina žal ni na voljo v slovenskem jeziku.
