Izračun letos uveljavljenih pokojnin 

Dobro je vedeti | jul. '15

Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), ki je začel veljati 1. 1. 2013, določa drugačna pravila za izračun pokojninske osnove, kot so veljala pred tem. Spremenil je tudi vrednotenje pokojninske dobe, ki praviloma vpliva na višino večine pokojnin. Kljub temu pa ohranja več desetletij veljaven način ugotavljanja višine starostne, predčasne ali invalidske pokojnine. Pripadajočo pokojnino namreč odmerijo od pokojninske osnove v odstotku, odvisnem od dolžine dopolnjene pokojninske dobe zavarovanke oziroma zavarovanca.

Po ZPIZ-2 tvori pokojninsko osnovo mesečno povprečje osnov (izračunanih na podlagi plač ter zavarovalnih in drugih osnov, od katerih so plačani prispevki za obvezno zavarovanje) iz določenega števila let zavarovanja pred upokojitvijo. Posamezno pokojninsko osnovo tvori mesečno povprečje osnov iz katerih koli zaporednih 24 let zavarovanja od vključno 1. 1. 1970 naprej. Pokojnina je odmerjena od tiste pokojninske osnove, ki je za zavarovanko oziroma zavarovanca najugodnejša. Dolžina obdobja, iz katerega upoštevajo mesečna povprečja osnov za izračun posamezne pokojninske osnove, je glede na prejšnjo zakonsko ureditev podaljšana za šest let. Podaljšanje obdobja ni začelo veljati takoj z začetkom uporabe zakona, temveč se uveljavlja postopno, tako da se vsako leto prejšnje obdobje podaljša za eno leto. Leta 2015 tvori posamezno pokojninsko osnovo mesečno povprečje osnov iz najugodnejših zaporednih 21 let zavarovanja, prihodnje leto 22 let itd. Postopen prehod se bo zaključil leta 2018.

Določanje pokojninske osnove

Kot leto zavarovanja, iz katerega lahko upoštevajo povprečno mesečno osnovo za izračun pokojninske osnove, štejejo vsako koledarsko leto, v katerem so bili za najmanj šest mesecev zavarovanja plačani prispevki, zavarovanec pa je dopolnil tudi najmanj šest mesecev zavarovalne dobe. Če so bili v posameznem koledarskem letu prispevki plačani za krajše obdobje od navedenega, obvezno zavarovanje sploh ni obstajalo ali pa podatkov o povprečni mesečni osnovi ni mogoče pridobiti, to leto ali leta (če jih je več) preskočijo. Zaradi preskoka dolžine predpisanega obdobja za izračun pokojninske osnove ne skrajšujejo. Preskočeno leto ali leta nadomestijo s prvim naslednjim ter preostalimi manjkajočimi koledarskimi leti, iz katerih so povprečne mesečne osnove na razpolago. Krajše obdobje od sicer predpisanega (letos 21 let) pa lahko upoštevajo za izračun pokojninske osnove le tedaj, če zahtevanih povprečnih mesečnih osnov ni na voljo. Povprečne mesečne osnove iz koledarskega leta, v katerem uveljavljajo pravico do pokojnine, pri izračunu pokojninske osnove praviloma ni mogoče upoštevati.

Dejstvo, da za določitev pokojninske osnove upoštevajo povprečne mesečne osnove vse od leta 1970 naprej, omogoča izračun številnih pokojninskih osnov. Če so na razpolago za vsa koledarska leta, je mogočih petindvajset. Prvo tvori obdobje 1970–1990, sledi 1971–1991 itd. Ker se povprečne mesečne osnove (zaradi sprememb na ravni plač oziroma zavarovalnih osnov, od katerih so bili plačani prispevki) praviloma razlikujejo, se razlikujejo tudi pokojninske osnove. Zavod mora po uradni dolžnosti izračunati vse mogoče pokojninske osnove, pokojnino pa odmeriti od najugodnejše.

Zagotavljanje primerljivosti 

Medsebojno primerljivost povprečnih mesečnih osnov, ki se zaradi časovne oddaljenosti bistveno razlikujejo (upoštevajo jih vse od leta 1970 naprej), premoščajo valorizacijski količniki. Ti omogočajo preračune vrednosti povprečnih mesečnih osnov in posledično mogočih pokojninskih osnov na raven koledarskega leta pred uveljavitvijo pokojnine.

Novi način izračuna valorizacijskih količnikov se bistveno razlikuje od načina, določenega v prejšnjem zakonu. Zahtevano je samo upoštevanje sprememb na ravni povprečnih plač na zaposleno osebo, izplačanih za posamezno koledarsko leto v državi, medtem ko so se pred tem sočasno tudi gibanja pokojnin od 1. 1. 1991 naprej. Valorizacijske količnike je treba vsako leto na novo določiti. Po formuli, zapisani v ZPIZ-2, je osnova za njihov izračun povprečna mesečna plača na zaposleno osebo, izplačana za koledarsko leto pred letom, v katerem valorizacijski količniki veljajo. Letošnji valorizacijski količniki tako temeljijo na povprečni bruto plači na zaposleno osebo, izplačani za leto 2014.

Po novem izračunani valorizacijski količniki zagotavljajo bistveno višjo raven pokojninskih osnov, kot jo je prejšnja zakonska ureditev. Relativna skladnost po ZPIZ-2 odmerjenih pokojnin s pokojninami, uveljavljenimi po prejšnjih predpisih, pa je zagotovljena z novo vrednostjo posameznega leta zavarovanja, izraženo z odstotki za odmero pokojnin. Ti so začeli veljati 1. 1. 2013.

Novi način določanja valorizacijskih količnikov naj bi preprečeval zniževanje le na novo uveljavljenih pokojnin. Zato takšna ureditev ne zagotavlja več relativne enakosti med pokojninami, uveljavljenimi v različnih letih, in dopušča nastajanje razlik v višini pokojnin, odmerjenih po novih pravilih.

Letošnji valorizacijski količniki

Valorizacijskih količnikov, veljavnih v posameznem koledarskem letu, v začetku posameznega leta objektivno ni mogoče določiti, ker tedaj še ni na voljo potrebnih statističnih podatkov za njihov izračun. Podatki o gibanju povprečnih plač so objavljeni v drugi polovici februarja, povprečna stopnja davkov in prispevkov pa v marcu. Letošnji valorizacijski količniki so razvidni iz Uradnega lista RS št. 32 z dne 8. 5. 2015 in znašajo:

Pred letom 1970 določene valorizacijske količnike bodo lahko uporabljali le za izračun pokojninskih osnov zavarovancem, ki so že do uveljavitve ZPIZ-2 izpolnili pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine (ne pa drugih pokojnin!) po prejšnjih predpisih. Za priznanje in odmero takih starostnih pokojnin, ki jo omogoča ZPIZ-2, bodo upoštevali vse v prejšnjem zakonu zahtevane elemente, razpoložljive do dneva njihove uveljavitve oziroma do dneva prenehanja zavarovanja. Izračun razpoložljivih pokojninskih osnov bo v teh primerih temeljil na 18-letnem povprečju mesečnih osnov. Starostna pokojnina bo odmerjena od najugodnejše pokojninske osnove, predhodno preračunane s količnikom 0,732. Takšen preračun je nujen zaradi odmere pokojnin v višini odstotkov, določenih v prejšnjem zakonu. Navedeni zakon jih je pogojeval s kombiniranim vrednotenjem pokojninske dobe po predpisih, veljavnih do 31. 12. 1999, in pozneje veljavnim načinom. Tako vrednotenje je zagotavljalo precej višje odstotke za odmero pokojnin od zdaj veljavnih. Ker so na način, določen v ZPIZ-2, ki ga uporabljajo tudi za izračun takih starostnih pokojnin, pokojninske osnove bistveno višje, bi seveda take pokojnine – brez predhodnega preračuna pokojninskih osnov – bistveno odstopale od pokojnin, uveljavljenih in odmerjenih le po določbah veljavnega zakona. S preračunom pokojninskih osnov pa je – kljub različnim temeljem za odmero takih starostnih pokojnin – še zagotovljena relativna primerljivost z v preteklih letih že uveljavljenimi starostnimi pokojninami po prejšnjih predpisih.

Letošnji valorizacijski količniki se razlikujejo od lanskoletnih za 0,8 odstotka. To samo po sebi še ne zagotavlja višje ravni vseh v letošnjem letu uveljavljenih pokojnin. Nekaterih zagotovo, pri drugih pa lahko učinki podaljšanja obdobja, iz katerega upoštevajo povprečne mesečne osnove za izračun pokojninske osnove, bodisi izravnajo ali pa celo odpravijo vpliv višjih valorizacijskih količnikov.

Jože Kuhelj