Nove osnove in zgornje meje
Za priznavanje določenih pravic iz obveznega zavarovanja je treba vsako leto na novo izračunati osnove in zgornje meje, zahtevane v zakonu. Na podlagi predpisanih elementov jih ugotovi svet zavoda. Sklep o najnižji in najvišji pokojninski osnovi, najnižji pokojnini, najnižji osnovi za odmero nadomestil iz invalidskega zavarovanja in najvišjem znesku nadomestila za poklicno rehabilitacijo ter Sklep o zgornjih mejah za izplačilo dela vdovske pokojnine, iz katerih so zneski, veljavni v letošnjem letu razvidni, sta objavljena v Uradnem listu št. 23 z dne 3. aprila 2015. V nadaljevanju zneske povzemamo in komentiramo njihovo uporabo.
V skladu z Zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) znaša najnižja pokojninska osnova 76,5 odstotka povprečne mesečne bruto plače, izplačane v državi v preteklem koledarskem letu, zmanjšane za davke in prispevke, ki jih plačujejo od plače po povprečni stopnji v Republiki Sloveniji. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je povprečna bruto plača, izplačana za leto 2014, znašala 1.540,25 evra, povprečna stopnja davkov in prispevkov, obračunanih in plačanih od nje, pa po podatkih ministra, pristojnega za finance, 34,72. Upoštevaje ta dva elementa, znaša najnižja pokojninska osnova 769,19 evra in formalno velja od 1. 1. 2015.
Najnižja pokojninska osnova
Najnižja pokojninska osnova ni najnižja pokojnina. Je samo osnova, od katere je pokojnina odmerjena upravičencu, če so za to izpolnjeni pogoji, določeni v zakonu. Zavod mora na njeno uporabo paziti po uradni dolžnosti pri priznanju sleherne pokojnine. Če ugotovi, da je pokojnina, odmerjena od upravičenčeve dejanske pokojninske osnove, upoštevajoč pokojninsko dobo, ki jo je dopolnil, s pripadajočimi uskladitvami nižja, kot bi bila, če bi bila odmerjena od najnižje pokojninske osnove, mora uporabiti zadnjo. Upravičencu prizna in izplačuje višjo pokojnino, kot bi jo imel, če bi bila odmerjena od njegove dejanske pokojninske osnove.
Najnižja pokojninska osnova je pomembna le ob priznanju pokojnine, ne pa tudi pozneje v času njenega izplačevanja. Zato ima od 1. 1. 2015 veljavna najnižja pokojninska osnova neposreden vpliv le na raven letos priznanih pokojnin, ne pa tudi na že priznane, ne glede na to, da so bile morda tudi odmerjene od najnižjih pokojninskih osnov, veljavnih v preteklih letih.
Znesek pokojnine, ki ga bodo upravičencu izplačevali, je seveda odvisen od dolžine dopolnjene pokojninske dobe. Ta pogojuje višino odstotka za njeno odmero. Za 40 let dopolnjene pokojninske dobe se moškemu odmeri starostna pokojnina v višini 57,25 odstotka od pokojninske osnove, ženski pa v času od leta 2013 do 2016 v višini 64,25 odstotka. V letu 2015 uveljavljena starostna pokojnina, odmerjena od najnižje pokojninske osnove, bo za navedeno pokojninsko dobo za moškega znašala 440,36 evra, za žensko pa 494,20 evra.
ZPIZ-2 zagotavlja zavarovancu, ki je do 31. 12. 2012 izpolnil pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine po prejšnjem zakonu, možnost uveljavitve te pravice še tudi na način, določen v prejšnjem zakonu, in sicer kadar koli v času veljavnosti novega zakona. Za njeno priznanje in odmero so upoštevani vsi elementi, ki vplivajo na njeno višino, določeni v prejšnjem zakonu, znani do dneva njene uveljavitve oziroma do dneva prenehanja zavarovanja. Izračun pokojninske osnove, pri katerem je upoštevano najugodnejše povprečje plač in/oziroma zavarovalnih osnov iz 18 let zavarovanja, opravijo z valorizacijskimi količniki, določenimi po ZPIZ-2. Ti zagotavljajo višjo pokojninsko osnovo, kot če bi jih izračunavali po prejšnjem zakonu, ker so določeni drugače. Za vzpostavitev relativne enakosti med temi pokojninami in po novem zakonu uveljavljenimi morajo v teh primerih pokojninsko osnovo preračunati s količnikom 0,732. Ta količnik pa morajo upoštevati tudi pri določitvi najnižje (in najvišje) pokojninske osnove, veljavne za take zavarovance. Zato zanje namesto najnižje pokojninske osnove v višini 769,19 evra uporabljajo najnižjo pokojninsko osnovo v višini 563,05 evra.
Najvišja pokojninska osnova
Z ZPIZ-2 določena najvišja pokojninska osnova je enaka štirikratniku najnižje pokojninske osnove. Od 1. 1. 2015 tako znaša 3.076,76 evra. Pri njeni uporabi veljajo smiselno enaka pravila kot pri uporabi najnižje pokojninske osnove. Učinki pa so seveda drugačni. Zavod mora pokojnino odmeriti od najvišje pokojninske osnove takrat, kadar znesek upravičenčeve pokojnine, odmerjene od njegove dejanske pokojninske osnove ob upoštevanju dopolnjene pokojninske dobe s pripadajočimi uskladitvami, presega znesek, ki bi mu ga izplačevali, če bi bila odmerjena za enako dolgo pokojninsko dobo od najvišje pokojninske osnove. Takemu upravičencu priznajo in izplačujejo nižjo pokojnino, odmerjeno od najvišje, torej ne dejanske pokojninske osnove.
Izplačilni znesek je seveda tudi v tem primeru odvisen od dolžine dopolnjene pokojninske dobe. Za 40 let pokojninske dobe bo starostna pokojnina moškega, odmerjena od najvišje pokojninske osnove, znašala 1.761,45 evra, ženske pa 1.976,82 evra. Letos veljavna najvišja pokojninska osnova bo aktualna – tako kot najnižja pokojninska osnova – le za letos priznane pokojnine. Pri tistih starostnih pokojninah, ki bodo uveljavljene v letošnjem letu še po prejšnjem zakonu, pa bo upoštevana najvišja pokojninska osnova v znesku 2.252,19 evra.
Najnižja pokojnina
ZPIZ-2 zagotavlja zavarovancu, ki je pridobil pravico do starostne, predčasne ali invalidske pokojnine, najnižjo pokojnino v višini 26 odstotkov najnižje pokojninske osnove. Upoštevaje njeno višino, veljavno od 1. 1. 2015, znaša najnižja pokojnina za naštete vrste letos uveljavljenih pokojnin 199,99 evra. Izplačilo tega zneska bodo upoštevali predvsem pri tistih zavarovancih, ki so bili pretežni del zavarovalne dobe zavarovani za ožji obseg pravic, mogoče pa bo tudi pri izplačilu nekaterih nadomestil iz invalidskega zavarovanja.
Najnižja osnova za odmero nadomestil iz invalidskega zavarovanja
ZPIZ-2 za odmero nadomestila za čas poklicne rehabilitacije, začasnega nadomestila, nadomestila za invalidnost in delnega nadomestila opisno določa najnižjo osnovo. Znaša 57,25 odstotka vsakokratne najnižje pokojninske osnove. Zato se tudi njena višina vsako leto spremeni. Zavod jo mora upoštevati po uradni dolžnosti, kadar pri priznavanju pravice ugotovi, da je določeno nadomestilo upravičenca, odmerjeno v predpisanem odstotku od njegove invalidske pokojnine, nižje. V letu 2015 znaša z zakonom določena najnižja osnova 440,36 evra in bo uporabna za zavarovance, pri katerih bo invalidnost nastopila v letu 2015, če bodo pridobili pravico do katerega od naštetih nadomestil.
Za zavarovanca, ki se ne usposablja ob delu oziroma na dan nastanka invalidnosti še ni dopolnil 50 let, pri katerem je invalidnost nastala v letu 2015, nadomestilo za čas trajanja poklicne rehabilitacije ne bo smelo presegati 1.761,45 evra.
Zgornje meje za izplačilo dela vdovske pokojnine
ZPIZ-2 v primerjavi s prej veljavnim zakonom obravnava del vdovske pokojnine kot samostojno pravico. To pravico lahko pridobi vdova ali vdovec, ki ima poleg pravice do vdovske pokojnine tudi pravico do svoje predčasne, starostne ali invalidske pokojnine. Del vdovske pokojnine znaša 15 odstotkov vdovske pokojnine po umrlem zavarovancu ali uživalcu v zakonu določenih pravic. Njegovo izplačilo pa je omejeno največ na 11,7 odstotka najnižje pokojninske osnove. Zgornja meja izplačila dela vdovske pokojnine je vezana na znesek vsakokratne najnižje pokojninske osnove. Zato velja le za v posameznem letu uveljavljena izplačila, ne pa tudi za izplačila dela vdovskih pokojnin, uveljavljena v preteklih letih.
V letu 2015 del vdovske pokojnine ne bo smel presegati 90 evrov. To ni znesek, do katerega je upravičen vsak uživalec, kar še vedno zmotno razumejo nekateri upravičenci, temveč je najvišje mogoče izplačilo. V praksi so izplačila dela vdovske pokojnine običajno nižja.
ZPIZ-2 tako kot prejšnji zakon določa še dodatno omejitev, veljavno za izplačilo dela vdovske pokojnine. Nanaša se na skupno izplačilo lastne in dela vdovske pokojnine. To ne more presegati zneska starostne pokojnine moškega, odmerjene od najvišje pokojninske osnove za 40 let pokojninske dobe, to je v višini 57,25 odstotka. V letu 2015 skupno izplačilo lastne in dela vdovske pokojnine ne bo smelo presegati 1.761,45 evra.
Posledica te omejitve je lahko zavrnitev izplačila dela vdovske pokojnine, čeprav so pogoji za njegovo priznanje sicer izpolnjeni. Če je lastna starostna, predčasna ali invalidska pokojnina upravičenca enaka ali presega določeno zgornjo mejo skupnega izplačila, dela vdovske pokojnine ni mogoče izplačevati, ne glede na to, da sicer izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do vdovske pokojnine.
Osnove in zgornje meje, veljavne v letošnjem letu, se od v preteklem letu veljavnih razlikujejo za 0,8 odstotka.
