Ljudje in dogodki skozi čas

Zgodbe | jul. '15

 V Fiatovih tovarnah v Torinu so 5. julija 1957 začeli izdelovati priljubljen fiat 500, tudi v Sloveniji za mnoge prvi avtomobil s popularnim imenom fičo.

V New Yorku je 6. julija 1971 umrl džezovski glasbenik Louis Armstrong, pevec in trobentač iz neworleanškega okolja. Uvrščen je med najpomembnejše oblikovalce džeza v 20. stoletju. Po letu 1930 je s svojimi big bandi utemeljil sving.

1. julija 1990 je bila pod Krenom v Kočevskem rogu na enem izmed prizorišč množičnega povojnega poboja domobrancev v navzočnosti predsednika predsedstva RS Milana Kučana in slovenskega metropolita Alojzija Šuštarja simbolična spravna slovesnost.

V Ljubljani je 10. julija 2009 umrl pisatelj in dramatik Peter Božič. Enakovredno je ustvarjal v prozi in dramatiki, v njegovih delih prevladuje motiv izobčenega posameznika z družbenega roba. Njegovi romani so med drugim Izven, Na robu zemlje, Jaz sem ubil Anito.

Angleški kralj Karel II. je 12. julija 1679 odobril Habeas corpus, temeljni državni zakon za zaščito osebne svobode.

1. julija 1920 so italijanski fašisti v Trstu požgali Slovenski narodni dom, glavni sedež slovenskih organizacij v Julijski krajini. Zdaj je v obnovljenem poslopju nekdanjega doma tržaška fakulteta za moderne jezike. Po italijanskih virih je bilo do leta 1922 požganih skupno okoli 130 objektov, sedežev slovenskih narodnokulturnih, delavskih in športnih ustanov ter organizacij.

V Ljubljani je 14. julija 1795 umrl dramatik, pesnik in zgodovinar Anton Tomaž Linhart, ena izmed osrednjih osebnosti slovenskega preporoda v 18. stoletju. Njegovi najbolj znani dramski deli sta Županova Micka in Ta veseli dan ali Matiček se ženi. Kot zgodovinar je napisal Poskus zgodovine Kranjske in drugih dežel južnih Slovanov Avstrije.

Razjarjene množice so 14. julija 1789 v Parizu porušile trdnjavski zapor Bastilja, ki je simboliziral osovražen režim. Začela se je velika francoska revolucija. Njeni pomembni posledici sta bili odprava fevdalizma in stanovske družbe ter ločitev države in Cerkve.

V sibirskem Jekaterinburgu je 16. julija 1918 boljševiška oblast umorila carja Nikolaja II. ter njegovo ženo Aleksandro in otroke.

V Pragi je 18. julija 1591 umrl skladatelj Jakob Gallus. Imenovali so ga tudi Carniolus, kar govori v prid njegovemu domnevnemu rojstvu na Kranjskem ali Tolminskem. Njegov obsežen glasbeni opus obsega maše, motete, madrigale.

1. julija 1942 je nemški okupator v Celju ustrelil 100 talcev.

Po večletnih prizadevanjih je bila v Ljubljani 23. julija 1919 ustanovljena prva slovenska univerza, najprej le s petimi fakultetami: filozofsko, pravno, teološko, tehnično in dveletno medicinsko. Prvi rektor univerze je bil Josip Plemelj.

Na Uncu je 26. julija 1934 umrl general in pesnik Rudolf Maister. Bil je major avstrijske vojske, borec za slovensko severno mejo. Ob koncu 1. svetovne vojne je s svojimi vojaki s hitro vojaško akcijo zagotovil pripadnost Maribora s širokim zaledjem Sloveniji. Maister je avtor spominskih zapisov ter mladostnih in fantovskih pesmi.

V Ljubljani se je 28. julija 1947 začel t. i. Nagodetov sodni proces, v katerem so sodili skupini 15 pripadnikov liberalne politične sredine iz skupine Stara pravda. Obtožili so jih delovanja proti novi oblasti in vohunske dejavnosti, tri so obsodili na smrt, usmrčen je bil le Črtomir Nagode. Proces so razveljavili leta 1991.

1. julija 1941 so po ukazu šefa nacistične civilne uprave za t. i. Spodnjo Štajersko Sigfrieda Uiberreitherja ustrelili prve talce na Slovenskem.

 Tone Štefanec