Pripravljeni na dolgo vožnjo

Prosti čas | jul. '15

Ne ignorirajte potrebe po postanku!

Vsi se še spomnimo časov, ko je bila vožnja na dopust prava avantura, povezana z obveznim znanjem motoroznanstva. Pred odhodom je oče napolnil pnevmatike, dotočil vodo in s kovinsko palčko preverjal nivo olja v motorju. Med vožnjo je vedno malo s strahom pogledoval proti pokrovu motorja, ali bo kje opazil izdajalski beli dim. Ob poti smo srečevali tiste manj srečne, ki so zmajevali z glavo ob dvignjenem pokrovu motorja, in upali, da bomo srečno prispeli na cilj.

Danes smo se razvadili – če je avtomobili redno vzdrževan, se na dolgih vožnjah ne zgodi nič takega, kar je bilo pred desetletji dokaj običajno. Če bi avto, recimo, hotel »zakuhati«, bi nam to sporočil dovolj zgodaj, da bi lahko ukrepali.

V kakšnem stanju je motorno olje, nam avtomobil sam pove vsakič, ko vžgemo motor – ko je treba olje zamenjati, se sredi armaturne plošče dovolj zgodaj pojavi napis: »Prosim, zamenjaj olje.« In ko nam začenja primanjkovati tekočine za pranje vetrobranskega stekla, nam avtomobil začne to sporočati dovolj zgodaj, da lahko pravočasno dotočimo. Seveda pa moramo avtu nameniti nekaj pozornosti pred daljšo potjo. Naj vas spomnimo, na kaj bodite pozorni, preden se odpeljete na daljšo vožnjo.

Napolnite pnevmatike, spustite žaromete. Da se ne bi vozili s premalo napolnjenimi pnevmatikami, imamo v sodobnih avtomobilih merilce tlaka. Ti so od lanskega novembra celo obvezni za vse nove avtomobile in nam tudi med vožnjo ves čas sporočajo, kolikšen je tlak v gumah. A kljub temu jih bomo morali sami ročno napolniti do vrednosti, ki je primerna za polno obtežitev. Če vaš avtomobil tega še ne prilagodi samodejno, pri polno obteženem avtomobilu ne pozabite spustiti snop žarometov, da ne boste svetili nasproti vozečim vozilom direktno v oči.

Sistem za krpanje pnevmatik lahko polni tudi blazine. Če ima vaš avtomobil rezervno pnevmatiko, vsekakor preverite, ali je ustrezno napolnjena z zrakom. Če pa ima tudi vaš avtomobil, tako kot večina novih, napravo za krpanje pnevmatike, bi bilo smiselno pred daljšo potjo doma prej prebrati navodila, kako se ta reč uporablja. Morda boste ugotovili, da ima vaš avto tak sistem za krpanje, ki je primeren tudi za polnjenje in praznjenje, ne samo za krpanje. Tako boste na morju kar s to avtomobilsko napravo polnili vnukove rokavčke, blazine in čolničke.

Odsevni jopič, trikotnik, prva pomoč naj ne bodo založeni s prtljago. Če je vaš avtomobil starejši, preverite, kako star je vaš komplet prve pomoči. Rok trajanja teh kompletov je običajno samo pet let. Preverite, ali je vsebina še v redu, po potrebi pa dopolnite, če kaj manjka, dodajte nove obliže ali povoje.

Kadar koli na avtocesti izstopimo iz avtomobila, se moramo obleči v odsevni jopič, zato je smiselno, da ga imamo shranjenega v predalih spredaj, vsekakor pa ne v prtljažniku. Ravno tako naj bo dosegljiv varnostni trikotnik, torej ne založen z nešteto kosi prtljage.

Prtljago v avtomobil pospravite, ne zmičute vsevprek!

Večji kosi prtljage na dno prtljažnika. Večna težava dopustniškega pakiranja, še posebej če imamo s sabo otroke: kam z vsemi tako zelo nujnimi kosi, ki prav noben ne sme manjkati. Velja pravilo, da damo najtežje kose spodaj in prtljažnik naložimo samo do police. Do vrha ga lahko naložimo le, če imamo varnostno mrežo, ki preprečuje, da bi pri močnem zaviranju prtljaga lahko poletela po kabini – spomnite se, kako močno se stvarem poveča masa pri nesreči. Ravno tako imejte potniško kabino čim bolj pospravljeno. Telefoni, igrače in druge majhne stvari naj bodo v predalčkih ali žepih sedežev.

Ne ignorirajte potrebe po počitku. Pot na morje ali kakšen drug počitniški cilj običajno traja kar nekaj ur, mi pa smo zbrani in dovolj odzivni le kaki dve uri. Sodobni avtomobili nas na utrujenost tudi opozarjajo, nekateri le na podlagi časa vožnje, naprednejši tudi na podlagi naših napak med vožnjo, pogostosti nenamerne menjave pasu in paničnih reakcij. Po navadi se nam sredi armaturne plošče pokaže simbol kavne skodelice – jasen nasvet za postanek.

Strokovnjaki svetujejo, da na postankih na kratko potelovadimo, naredimo vaje za raztezanje, saj se med vožnjo mišice zakrčijo. Pred vožnjo pa naredimo še nekaj hitrejših poskokov, ki nas zbudijo in pripravijo na nadaljnjo vožnjo.

Med vožnjo moramo dovolj piti, saj dehidracija močno poslabša odzivni čas, pečejo nas oči, lahko nas začne boleti glava. Vse to pa so hudi nasprotniki varne vožnje. Da se pijača v potniški kabini ne segreje preveč, skrbijo ohlajeni predali ali pa vtičnice v prtljažniku, kamor lahko vklopimo hladilno torbo. Na daljših poteh je priporočljivo imeti vsaj pol litra pijače na osebo v avtomobilu. Nikoli ne vemo, kdaj lahko v žgočem soncu obstanemo v koloni. Najbolje je imeti vodo, ne sladkih pijač, še manj alkohola.

Otrokom je med vožnjo rado slabo. Če boste na morje s sabo peljali vnuke, ne pozabite, da je otrokom rado slabo, in to precej pogosteje kot odraslim. Do slabosti najbrž pride, ker se vidne zaznave in zaznave organa za ravnotežje ne morejo uskladiti, zato je zelo pomembno, da otrok dobro vidi ven. Otroka lahko posedemo tudi spredaj na sovoznikov sedež, to ni prepovedano, kot mnogi zmotno mislijo, seveda pa mora obvezno sedeti v otroškem sedežu. V tem primeru je koristno, da sedež pomaknemo nekoliko bolj nazaj in ustrezno prilagodimo naklon sedeža.

Če otroku, ki je občutljivejši za slabost, med vožnjo ni do hrane, ga na poti ne silite jesti, poskusite ga pripraviti, da prigrizne vsaj kakšen kreker. Vsekakor pa naj pije vodo, ki naj ne bo mrzla, in naj jo pije počasi po požirkih. Velikokrat pomaga, če otroka zamotimo, se pogovarjamo o cestnih znakih, štejemo rdeče avtomobile, ki vozijo mimo … Če pa mu je vseeno slabo, naj se sprehodi, nadiha zraka. Postanek naj bo dovolj dolg, da se slabost umiri, šele potem nadaljujemo pot, pet minut ne bo dovolj.

Občutljiv otrok naj med vožnjo nikar ne bere knjige, igra videoigrice ali gleda filma! Čeprav znajo biti dolge poti naporne, pa jih je smiselno izkoristiti sebi v prid. Izkoristimo čas za pogovor, druženje, izmenjavo načrtov in idej. Ali pa prelistamo vodnik in naredimo seznam stvari, ki si jih želimo ogledati.

Besedilo in fotografiji: Miha Merljak


Vaši komentarji


© 2024 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media