ZDUS

Dobro je vedeti | jul. '15

Novi predsednik ZDUS je Anton Donko

Zveza društev upokojencev Slovenije (Zdus), največja nevladna organizacija v državi, je dobila novo vodstvo. Po osmih letih je predsednico dr. Matejo Kožuh Novak, prvo žensko, ki je vodila Zdus, zamenjal dosedanji podpredsednik Anton Donko. Na volilnem zboru članov Zdus, ki je bil 24. junija v Ljubljani, je dobil soglasno podporo.

V dveh mandatih je dr. Mateji Kožuh Novak z odlično ekipo upokojenih strokovnjakov uspelo Zdus iz skorajda anonimne organizacije z več kot 200.000 člani spremeniti v pomembno nevladno organizacijo, ki je politika, stroka in družba ne morejo več prezreti. 

Novi predsednik Zdus Anton Donko je ob izvolitvi napovedal: »Aktivnosti Zdus v tem letu izhajajo iz treh osnovnih in trajno opredeljenih ključnih nalog: zaščite človekovih (in zakonsko ter drugače določenih) pravic, skrbi za aktivno in zdravo staranje članstva in medsebojne pomoči starejšim. Izpostavil je področje aktivnega državljanstva, kjer bo novo vodstvo ob sodelovanju in podpori članstva pozorno spremljalo nastajanje zakonodaje na področju zdravstva, sociale, še posebej dolgotrajne oskrbe, in volilne zakonodaje. Obiski pri poslancih DZ, poslanskih skupinah, po potrebi tudi pri predsednikih strank, bodo stalnica našega dela, še posebej v času priprave in sprejemanja zakonodaje, ki posega na področje dela in življenja starejših. Aktivni bomo v odborih Vlade RS pri pripravi zakonodaje in pristojnih odborih DZ v razpravah o predlagani zakonodaji pred njenim sprejemom. Okrepili bomo sodelovanje z državnim zborom, ekonomsko-socialnim svetom in s sindikati.«

Donku bosta pri vodenju Zdus pomagala podpredsednika Vera Pečnik, PZDU Celje, in Janez Sušnik, PZDU Gorenjske. Upravni odbor Zdus sestavlja 13 članov iz posameznih PZDU: Silvo Malgaj (PZDU Celje), Jože Jazbec (PZDU Dolenjske), Zdravko Malnar (PZDU Gorenjske), Mirko Miklavčič (PZDU Južne Primorske), Janez Gologranc (PZDU Koroške), Marjan Sedmak (PZDU Osrednje Slovenije), Mirko Lebarič (PZDU Pomurja), Jožef Žnidarič (PZDU Posavja), Zlatko Martin Marušič (PZDU Severne Primorske), Franc Hojnik (PZDU Spodnjega Podravja), dr. Konrad Steblovnik (PZDU Šaleške doline), Janez Malovrh (PZDU Zasavja), Franc Lobnik (PZDU Zgornjega Podravja) in predstavnik aktivov in klubov.

Ob koncu mandata so se dosedanji predsednici dr. Mateji Kožuh Novak zahvalili z listino in nazivom častna predsednica ZDUS, dosedanji podpredsednici Slavici Golob z listino in nazivom častna podpredsednica Zdus, listino častni član Zdus pa so izročili Aldu Ternovcu, Mirku Lebariču, Jožetu Bučerju in Emilu Pepelnjaku.

Predlog zakona o odpisu dolgov brez podpore 

Člani Odbora Državnega zbora za finance in monetarno politiko so zavrnili predlog zakona o enkratnem odpisu dolgov, s katerim bi po načrtih poslancev Združene levice (ZL) najbolj zadolženim prebivalcem omogočili odpis neplačanih računov. Ocenili so ga kot neprimernega za nadaljnjo obravnavo. Predloga zakona tudi vlada ni podprla, pripravlja pa svojo rešitev te problematike.

Po predlogu ZL bi najranljivejšim skupinam prebivalstva, ki ne zmorejo plačevati rednih življenjskih stroškov, kot so ogrevanje, odvoz smeti, voda, elektrika, neprofitna najemnina in podobno, omogočili odpis teh dolgov. Tako bi pridobila tudi podjetja, ki bi dolgove odpisala, saj bi jim država omogočila, da znesek odpisanih terjatev odštejejo od osnove za plačilo davka na dodano vrednost in davka od dohodkov pravnih oseb.

Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak je povedala, da se vlada z namenom predlagateljev zakona sicer strinja, vendar pripravlja svoj predlog rešitve te problematike. Vključevala bo širši nabor pravnih oseb, ki bi odpisale neporavnane terjatve, segala pa bo tudi na področje deložacij in bančnih računov. Problematika ne bo urejena zakonsko, temveč dogovorno med lokalnimi skupnostmi, podjetji in humanitarnimi organizacijami. Po tem predlogu bi odpisali terjatve, ki jih imajo do dolžnikov njihovi stanodajalci, lokalna samouprava, komunalna podjetja in dobavitelji energentov, banke ter država, rok plačila pa jim je potekel najkasneje 31. decembra 2014.

Predlog zakona o odpisu dolgov so v okviru Zdusa podprli in žal jim je, da ga ni podprl tudi Odbor za finance in monetarno politiko. Upajo, da bo vlada res uresničila, kar je napovedala pristojna ministrica, in čim prej pripravila učinkovite ukrepe za odpis neporavnanih terjatev plačil najosnovnejših življenjskih stroškov, ki bodo vsaj začasno olajšali socialni položaj najranljivejšega dela prebivalcev.

Staranje prebivalstva – Kako izbrati učinkovite ukrepe?

Sredi junija je v Ljubljani potekal mednarodni strokovni posvet projekta Aktivno in zdravo staranje v Sloveniji – AHA.SI., katerega temeljni namen je spodbuditi razprave o stanju v starajoči se slovenski družbi, prednostnih nalogah in mogočih ukrepih, ki jih potrebujemo na področju zdravega in dejavnega staranja, ter pripravi predlogov za strategijo, ki jo Slovenija še kako potrebuje, da se sooči z izzivi, ki jih prinaša t. i. demografska revolucija.

Partnerski konzorcij je k udeležbi na posvetu pozval vse zainteresirane, da s skupnimi močmi prispevamo k učinkovitemu oblikovanju konkretnih in konstruktivnih rešitev za Slovenijo. Zveza društev upokojencev Slovenije, ki je partner pri projektu AHA.si, je pri programu sodelovala v sklopu predstavitev primerov dobrih praks in interaktivni razpravi na temo Položaj starejših v Sloveniji in možne poti za izboljšanje, ki jo je vodila dr. Mateja Kožuh Novak.

Po njenih besedah je cilj Zdusa pri projektu Resocializacija oziroma opolnomočenje starejših v Sloveniji. Poleg analize položaja starejših v družbi, njihove bivalne kulture v Sloveniji in njihovega položaja v moderni informacijski družbi bo Zdus izdelal predloge za izboljšanje stanja na teh področjih.

Kot je opozorila dr. Mateja Kožuh Novak, načrtovalci razvoja v Sloveniji še niso usvojili lekcije, ki jo podaja 10. člen Politične deklaracije 2. svetovne skupščine OZN o staranju (Madrid, 2002), ki pravi, da so »sposobnosti starejših ljudi trdna podlaga za razvoj«, in izpostavlja dejavno sodelovanje starejših kot prispevek k izboljšanju življenja v celotni družbi. Zato slovenskim načrtovalcem politik zastavlja vprašanje: »Smo starejši potrebni za razvoj družbe ali pa smo le odpadlo listje, ki ga je treba čim prej pomesti?« Tudi še aktualen mednarodni načrt ukrepov v zvezi s staranjem (Madrid, 2002) državam priporoča, da priznajo družbeni, kulturni, gospodarski in politični prispevek starejših ter omogočijo sodelovanje starejših pri procesih odločanja na vseh ravneh. Po mnenju Mateje Kožuh Novak sodobna slovenska politična in gospodarska elita starejšim ne priznava prispevka k razvoju slovenske države, ne priznava pravice do dostojne pokojnine, prispevka k lajšanju bremen potomcev, ekonomske participacije starejših v družbi, znanja, izkušenj in modrosti starejših strokovnjakov ter prispevka organizacij za samopomoč starejših k skrbi za zdravo in dejavno staranje.

Za spremembo družbenega odnosa do starejših oziroma izboljšanje podobe starejših v družbi bo treba storiti marsikateri premik. V analizi stanja v drugih državah dr. Mateja Kožuh Novak ugotavlja, da je na primer v Nemčiji osnovno vprašanje dolgožive družbe, kako uporabiti znanje in izkoristiti izkušnje starejših. V nam bližji Avstriji sta politična in družbena participacija starejših v ospredju, v Švici pa so današnje generacije starejših bolj zdrave in samostojnejše in kot takšne razvojni potencial za družbo. Nedvomno bo pritisk civilne družbe v naslednjih letih še pomemben, a ta mora biti pogost in stalen, če želimo spremembe, ki so jih države vzornice, kot so Avstrija, Nemčija, Švica in Kanada, že davno usvojile.

Imejte odprte oči!

V teh dneh se velikokrat spomnim na tiste, ki so oboleli za demenco in sami ne zmorejo poskrbeti zase. Pomislim na vroče sobe v domovih za starejše, ki nimajo žaluzij, ki nimajo klimatskih naprav, na dolge vroče dneve, ko se komajda kdo spomni, da ti ponudi kozarec sveže vode. Svojci, ki hodite na obiske v domove, ne pozabite se postaviti za tiste, ki tega ne zmorejo več! Vi ste tisti, ki bi morali zahtevati, da se stanje spremeni. Na bolje seveda!

Četudi ne obiskujete sorodnika ali bližnjega svojca, imejte odprte oči in opozorite zaposlene, naj spremenijo ravnanje, vedenje, odnos da starejših, da prezračijo sobe, da poskrbijo za klimatske naprave in se zavedajo, da skrbijo za ljudi. Jutri bo morda kdo od nas, vas pristal v domu za starejše na varovanem oddelku, s katerega ne boste mogli oditi, ko boste želeli.

Ne bo pomembno, kako se oddelek imenuje, ne bo vam pomembno, da imate novo pohištvo in pospravljene omarice, pomembno vam bo, kako ravnajo z vami, da se kdo ustavi pri vaši postelji, poklepeta, prime za roko, vam da piti vodo, prinese kavico, vas pelje na sprehod, torej ne samo da pospravi posteljo, natoči čaj, da zdravila in odide brez pozdrava in prijazne besede.

Veseli smo, da smo v programu RESje v teh mesecih pridobili večje število prostovoljcev, ki so pripravljeni opraviti usposabljanje in prevzeti naloge v okolju, kjer živijo. Zataknilo pa se je, tako kot po navadi, pri sredstvih. Na razpisu Mestne občine Ljubljana in Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti spet nismo uspeli.

Konec koncev pa smo bogati, imamo veliko prostovoljcev. Verjamemo, da bomo uspeli, verjamemo v dobro v ljudeh, verjamemo v naše prostovoljce!

Dva natečaja za spretne roke

Zveza društev upokojencev Slovenije – Komisija za tehnično kulturo razpisuje natečaj za izbor ljubiteljskih mojstric in mojstrov rokodelskih izdelkov med upokojenci.

Zainteresirani naj do 31. julija 2015 na naslov: ZDUS – Komisija za tehnično kulturo, Kebetova 9, 1000 Ljubljana, s pripisom »Za natečaj ljubiteljskih mojstric in mojstrov« pošljejo:

• kontaktne podatke prijavitelja s telefonsko številko in elektronskim naslovom;
• podatke o članstvu v DU, naziv rokodelske sekcije, naslov, PZDU;
• podatke o članstvu še v drugih rokodelskih organizacijah in združenjih;
• kratek opis svoje dejavnosti, strokovni življenjepis s svojega interesnega področja (večletno delo na določenem področju, izvajanje delavnic, medgeneracijsko sodelovanje, nastopi na razstavah, osvojene nagrade), priporočilo upokojenske organizacije;
• 2 tipična izdelka prijavitelja z interesnega področja;
• opis postopka izdelave teh izdelkov, uporabljeni materiali, stroji, orodje, pripomočki in okvirni stroški materiala.

Ljubiteljski mojstri rokodelskih izdelkov, ki jih bo izbrala posebna komisija, se bodo udeležili delavnice za ljubiteljske mojstrice in mojstre v Ljubljani ter štiridnevne delavnice za ljubiteljske mentorje v društvih upokojencev decembra v Izoli.

»Srečno 2016«

Na natečaju za oblikovanje novoletne voščilnice »Srečno 2016« lahko sodelujejo starejši, ki se ljubiteljsko ukvarjajo s slikarstvom in drugimi oblikami likovnega ustvarjanja in so člani društva upokojencev. Likovni prispevki so lahko v poljubni risarski, slikarski ali grafični tehniki. Tema in motiv voščilnic sta prav tako poljubna.

Avtorji naj pošljejo voščilnice v predlaganem predpisanem formatu: 16 cm x 11 cm. Na hrbtni strani mora biti ime, naslov avtorja in naslov dela. Poslanega materiala organizator ne bo vračal. Shranjen bo v arhivu Zdusa kot del natečajne dokumentacije.

Ovojnico z voščilnicami pošljite do 1. septembra 2015 na naslov: Zveza društev upokojencev Slovenije, Kebetova 9, 1000 Ljubljana, s pripisom: Natečaj za voščilnico 2016.

Več informacij dobite na tel. št.: 01 515 52 41 ali 051 656 532; e-pošta: dijana.lukic@zdus-zveza.si.

N. D.