Sol je iz vode rešen ogenj
Soline v krajinskem parku Strunjan
Pomemben del slikovitega Strunjana so soline. Pridobivanje soli iz morske vode je na našem koncu Jadrana ena najstarejših gospodarskih dejavnosti. Trgovanje s temi belimi kristalčki je odločilno vplivalo na razcvet Trsta, Milj, Kopra, Izole, Pirana. Ohranjena je listina iz druge polovice 13. stoletja, ki prva poroča o piranskih solinah. Nekateri strokovnjaki domnevajo, da so sol pridobivali iz morske vode na severovzhodnem delu jadranske obale že davno prej.
Narodi imajo do soli od nekdaj spoštljiv odnos. Pri Slovanih, Grkih, Hebrejcih in Arabcih je sol simbol prijateljstva, gostoljubnosti, kajti njen okus je neuničljiv. Skupno uživanje kruha in soli je za Samite znamenje neuničljivega prijateljstva. Sicer pa ima sol različne vidike simbolike, ker jo z izpiranjem pridobivajo iz morske vode. Kot je zapisal Louis Claude de Saint-Martin, je sol iz vode rešen ogenj. Sol hkrati ohranja hrano in uničuje z njo.
Stoletja so obstajale tržaške, žaveljske in miljske soline. Ob reki Rižani in potoku Bodaševica so bile koprske soline. Izolske so bile na zahodni strani mesta in so zadovoljevale potrebe tamkajšnjih prebivalcev. Ob Roji v Strunjanu, Fazani v Luciji in Dragonji v Sečovljah so bile piranske soline. Bile so največje po pridelovalni površini in tudi po količini pridobljene soli. Zahodno od naselja je danes Krajinski park Sečoveljske soline, ki se razteza na 864 hektarjih površine. Območje solin sestavlja še območje Lera in opuščene soline Fontanigge.
Včasih so bile tukajšnje soline last bogatih meščanskih družin, cerkve, samostanov in dobrodelnih ustanov. Solinar je bil najemnik obdelovalne površine in pridelovalec soli. Leta 1904 so postale soline državna last in monopol nad soljo je prevzela Avstrija. Od posameznikov je začela odkupovati solna polja in z naložbami spreminjati podobo strunjanskih in drugih tukajšnjih solin.
Solinarske površine zavzemajo skoraj dvajset odstotkov občinskega ozemlja in gre za nekakšen »spomenik človekovemu delu«, kot radi tukajšnji turistični delavci povedo obiskovalcem.
Obujanje tradicije
Krajinski park Strunjan obsega 428,6 hektarja in vključuje štiri kilometre dolgo obrežje, kar predstavlja tri odstotke še naravno ohranjenega Tržaškega zaliva. Območje parka obsega strunjanski polotok od Simonovega zaliva do izliva strunjanske reke, vključno z 200-metrskim morskim pasom in notranjim delom Strunjanskega zaliva. Park je bil ustanovljen z namenom varstva naravnih vrednot ter ohranjanja biotske raznovrstnosti in krajinske pestrosti. Je del evropskega omrežja ekološko pomembnih območij Natura 2000.
Solinarji pobirajo sol samo v poletnih mesecih. Vse leto pa opravljajo vzdrževalna dela, da je žetev bogata in sol čista. Obiskovalci se lahko najslikovitejše seznanijo z večstoletno tradicijo solinarstva na prireditvah na Solinarskem festivalu. Začnejo se 24. aprila, ko je praznik zaščitnika mesta Piran sv. Jurija, s prikazom selitve solinarskih družin v soline, saj se takrat začenja sezona pridelave soli. Osrednja prireditev Solinarskega festivala je za praznik sv. Martina prvi konec tedna v juliju, ko je bila solinarska sezona običajno na vrhuncu. Zaključek teh prireditev pa je ob koncu sezone, zadnji konec tedna v avgustu na dan sv. Jerneja. Obiskovalci si med drugim ogledajo stalno razstavo, ki je urejena v eni izmed dveh obnovljenih solinarskih hiš, lahko pa se podajo na vodeni ogled po solinah.
Na strunjanski obali je najti redke rastlinske in živalske vrste
Tukajšnja narava je posebna. V Krajinskem parku Strunjan je najdaljši odsek ohranjenega naravnega morskega obrežja v celotnem Tržaškem zalivu. Posebej značilen je tukajšnji visok flišni klif. Pomemben je podatek, da je strunjanski klif najvišja flišna stena ob jadranski obali. Ponekod se vzpenja do 80 metrov visoko. Prodnata obala ter bogato morje sta pomembna naravna zaklada tega dela Slovenije.
V Strunjanskem zalivu je najti redke rastline in več redkih živalskih vrst, prilagojenih na razmere mešane sladke in slane vode. Prijetno se je sprehoditi po Strunjanu, ki je razložno turistično naselje ob obali zaliva, in po prisojnih pobočjih flišnega polotoka s 116 metrov visokim hribom Ronek.
Informacije: Krajinski park Strunjan, tel. št.: 08 205 1880, spletna stran: www.parkstrunjan.si; odprto od ponedeljka do petka od 9. do 15. ure.
