Odgovornost zaradi protiustavnega zakona
POISKALI SMO ODGOVOR
Bralka iz Kopra je ena izmed tistih upokojenk, ki jim je Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije zaradi odločbe ustavnega sodišča letos opravil revizijo in ponovno odmeril pokojnino, in sicer zaradi dela plače, namenjenega notranjemu odkupu pri lastninjenju podjetja, pa ob njeni upokojitvi ni bil vštet v pokojninsko osnovo. Zanima jo, kdo je kriv in zakaj so jih prikrajšali za toliko let, še posebej ker je bila protiustavnost z odločbo ustavnega sodišča ugotovljena že leta 2002. Predlaga, da tisti, ki veliko govorijo, kako se borijo za upokojence, izborijo razliko tudi za nazaj.
Z Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije so odgovorili, da je zavod izvajalec obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, pristojni predlagatelj zakonskih sprememb na tem področju pa je ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Odločba ustavnega sodišča v zvezi z delnicami za notranji odkup, ki je bila 30. 4. 2015 objavljena v Uradnem listu, je med drugim določila, da mora zavod v 60 dneh po objavi odločbe ustavnega sodišča zavarovancem oziroma upokojencem, za katere so v postopku revizije ugotovili, da so bile delnice za notranji odkup vplačane z delom plače, ki se všteva v pokojninsko osnovo, pa ta del plače ni bil vštet zaradi protiustavnosti, po uradni dolžnosti ponovno odmeriti pokojnino in izdati odločbo.
Glede odločbe ustavnega sodišča iz leta 2002 pojasnjujejo, da je sodišče takrat odločilo, da se v pokojninsko osnovo štejejo tudi deli plač, porabljenih za nakup delnic v notranjih odkupih, če so bili plačani tudi vsi prispevki, vendar je to veljalo za novoizdane odločbe in za tiste odločbe, ki še niso bile pravnomočne. Ni pa se sodišče leta 2002 opredelilo glede že pravnomočnih odločb, zato ni bilo zakonske podlage za spremembo teh odločb. S to odločbo je ustavno sodišče ugotovilo protiustavnost določbe zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, veljavnem v času od 1. 4. 1992 do 31. 12. 1999. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, veljaven v času, ko je odločba ustavnega sodišča iz leta 2002 začela učinkovati, pa izrednega pravnega sredstva, ki bi omogočal vštevanje dela plače, ki je bil namenjen lastninskemu preoblikovanju podjetij, v pokojninsko osnovo, ni poznal. Tako je ustavno sodišče šele z odločbo, objavljeno 30. 4. 2015, ugotovilo, da je zakonodajalec v različnih časovnih obdobjih enake pravne položaje urejal različno, saj zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, veljaven od 1. 1. 2013 naprej, ponovno uvaja izredno pravno sredstvo, ki ga je mogoče uporabiti za ponovno odmero pokojnine.
Da bi ustavno sodišče odpravilo to neenakost med upokojenci, je v odločbi določilo način izpolnitve te odločbe in tako zavodu omogočilo, da ponovno odmeri pokojnino tudi tem zavarovancem. Ustavno sodišče je določilo tudi učinek odločb, izdanih po uradni dolžnosti, in sicer tako, da odločbe o ponovni odmeri pokojnine učinkujejo od 1. 7. 2015 naprej. Na zavodu poudarjajo, da so ves čas ravnali v skladu s takrat veljavno zakonodajo, da pa je zakonodajalec tisti, ki ima dolžnost spreminjati zakonodajo, če to narekujejo spremenjene družbene razmere.
