Okna niso le ogledalo hiše
Poleg fasade so okna tisti del hiše, ki pusti največji vtis na mimoidoče. A za stanovalce so prav tako kot videz pomembne tudi njihove druge lastnosti.
Danes uporabljamo enojna okna. Šipi sta vpeti v en okvir, vmesni prostor pa je napolnjen bodisi z zrakom bodisi s plini, ki zagotavljajo še dodatno toplotno izolativnost. Poleg dvoslojnih vgrajujejo tudi okna s trislojno zasteklitvijo, a praviloma le v novih, predvsem pasivnih hišah. Ker so steklene površine vse večje, prispevajo precej tudi k energetski porabi. Okna so pogosto zaslužna kar za polovico vseh toplotnih izgub v zgradbi. Podatek, ki nam pove več o tem, je koeficient toplotne prehodnosti okna, ki naj bi bil pri standardni zasteklitvi nižji od 1,1, pri pasivni gradnji pa od 0,7 W/m2 K.
Okna so izdelana iz lesa, kovine (najpogostejši je aluminij), plastike ali kombinacije naštetih materialov. Plastika je cenovno najugodnejša, ne zahteva veliko dela, a ob požaru lahko pride do sproščanja škodljivih plinov, okna se rada povesijo in popravilo v primeru poškodb je praktično nemogoče.
Kovinska okna odlikujejo stabilnost, dolga življenjska doba in enostavno vzdrževanje, zato jih običajno priporočajo za javne zgradbe, so pa na dotik pozimi hladna in manj prijazna. Najbolj ekološko sprejemljiv, statično stabilen in enostaven za popravila je les, ki zahteva tudi nekaj več nege. Lesena okna je mogoče menjati tudi s pomočjo subvencij Eko sklada, za kar pogosto poskrbijo že kar sami proizvajalci.
Dobro tesnjenje in zračenje
Ker se ob menjavi običajno odločimo za klasično vgradnjo, moramo stike dobro zatesniti, sicer se utegnejo pojavljati izgube, prepih ali celo kondenzat in plesen ob robu okna, šibka točka je tudi okenska polica. Kadar sledi menjavi oken še izolacija fasade, je priporočljivo okna vgraditi v liniji zidu, s čimer se izognemo toplotnim mostovom, preveliki špaleti in s tem slabši osvetljenosti notranjih prostorov. Še občutljivejša so strešna okna. Dobro morajo tesniti, poskrbeti je treba za senčenje, odpiranje pa si vsaj pri tistih višje ležečih z električnim ali solarnim pogonom poenostavimo z daljinskim upravljanjem. Posebnost so strešna okna, kjer zgornje krilo dvignemo navzgor, spodnje pa se prekucne navzven, s čimer dobimo tako imenovani strešni balkon.
Življenjska doba oken je v veliki meri odvisna od naše pazljivosti in vzdrževanja. Poleg pomivanja stekel je treba poskrbeti za okovje (tega naj bi enkrat na leto naoljili) in tesnila, ki občasno potrebujejo nanos glicerina. Seveda pa nobeno okno ne bo dolgo tesnilo, če ga puščamo odprtega v vetrovnem vremenu, če na kljuke obešamo bolj ali manj težke predmete ali med okvir in krilo tlačimo nosilce za cvetlične lončke. Prav tako ne smemo pozabiti, da nova okna tesnijo precej bolj kot stara, zato je treba prostore redno zračiti, da preprečimo nabiranje vlage. Zračimo kratek čas ob več odprtih oknih, da se zrak hitro izmenja, a se stene še ne ohladijo, in se izognemo pojavu kondenzata.
