ZDUS oktober
Naj novoletne voščilnice
Na ZDUS-ov natečaj za najlepšo novoletno voščilnico 2016 je prispelo 204 del iz 16 društev upokojencev. Komisija za kulturo je po razpisnih kriterijih izbrala najlepše tri. Ustvarili so jih Ana Marija Kozlevčar iz Novega mesta, Zoran Jošić iz Celja in Milena Dimec iz Litije.
Avtorji najlepših voščilnic so nagrade prejeli na prireditvi Večer pesmi in plesa v sklopu 15. Festivala za tretje življenjsko obdobje 29. septembra. A. Ž.
Skupaj za družbo zdravja
Skupaj za družbo zdravja je slogan Resolucije o nacionalnem planu zdravstvenega varstva 2015–2025, hkrati pa tudi vodilna misel na srečanju vodstva in upravnega odbora ZDUS z ministrico za zdravje Milojko Kolar Celarc ter njenimi sodelavkami in sodelavci, ko nam je predstavila ta dolgo pričakovan krovni dokument.
Izpostavila je, da v Sloveniji že dve desetletji ne razvijamo načrtno zdravstvenega sistema (ZS). Nobena od dosedanjih resolucij ni vsebovala jasnih usmeritev razvoja ZS in aktivnosti ter ukrepov za uresničevanje ciljev te politike. V novi resoluciji pa je prvič jasno zapisano, da bomo razvijali javni zdravstveni sistem, ki bo temeljil na vrednotah, kot so solidarnost, pravičnost, univerzalnost in dostopnost. Od prejšnjih se sedanja resolucija razlikuje tudi v tem, da so jasno postavljena prednostna področja, aktivnosti in ukrepi po posameznih področjih ter kazalniki, s katerimi bo mogoče nenehno spremljati uspešnost uresničevanja zastavljenih ciljev. Izdelani bodo tudi akcijski načrti, ki bodo konkretno opredeljevali vsebino ter časovne in kadrovske okvire za izvrševanje zastavljenih aktivnosti in ukrepov. Njihovo uresničevanje bo spremljala posebna strokovna skupina, ki bo aktivnosti in ukrepe tudi spreminjala, če bo prišlo do novih spoznanj. Ta zdravstvena strategija bo del nacionalne krovne strategije, ki jo bo vlada pripravila skupaj z OECD, kjer bo konkretno opredeljeno, da je treba zdravje vključiti v vse politike ter da je zdravje naložba, ki ustvarja nova delovna mesta in povečuje BDP podobno kot izobraževanje.
Ministrica je pojasnila, da so proučili dosedanja stališča različnih deležnikov o potrebnih spremembah zdravstvenega sistema in predloge zakonov, ki naj bi bili v predalih na ministrstvu za zdravje. Ugotovili so, da nobeden od predlogov ni dovolj zrel za obravnavo, zato so se odločili, da se sprememb lotijo celovito in sistemsko, da pripravijo resolucijo in analizo zdravstvenega sistema, ki je do sedaj še nismo imeli. Z ugotovitvami te analize bodo v prihodnjih mesecih seznanili vso zainteresirano javnost. Pripravili bodo 5 tematskih delavnic, kjer bodo razpravljali o ugotovitvah analize in dobrih praksah drugih držav ter pripravili usmeritve za pripravo nove zdravstvene zakonodaje. Zagotovila je tudi, da ne namerava napraviti napak, ki so jih storili v drugih državah in na katere jo zdravstveni politiki iz teh držav opozarjajo. Zaveda se, da je Slovenija majhna država in ekonomija, zato ni mogoče kar prekopirati sistema iz držav, ki imajo veliko število prebivalcev in druge posebnosti, ki jih mi nimamo. Na osnovi ugotovitev analize bodo pripravili potrebne izračune in dolgoročno stabilen model financiranja zdravstvenega sistema. Zaradi vedno večjih potreb in demografskih sprememb prebivalstva bo treba najti več virov, poleg boljše izrabe obstoječih tudi nove vire, ki bodo čim bolj stabilni oziroma čim manj občutljivi na morebitne nove ekonomske spremembe.
Ministrica je trdno prepričana, da ji bo uspelo doseči družbeno soglasje o ohranitvi in nadgradnji dosedanjih vrednot, o krepitvi javnega zdravstvenega sistema in drugih načrtovanih spremembah v financiranju, organiziranosti in upravljanju zdravstvenih dejavnosti. Zelo pomembno se ji zdi povečati odgovornost vseh ljudi v naši družbi, od politikov do posameznikov, da jo bomo ponotranjili in zgradili družbo zdravja.
Prisotne članice in člani ZDUS so izrazili svoja pričakovanja, da bo nov model financiranja zdravstvenega sistema določen v čim krajšem času, da bo pripravljen načrt kadrovskih zmogljivosti in da bodo odpravljene dosedanje bistvene nepravilnosti. Izrazili so tudi zadovoljstvo, da jih ministrica upošteva kot predstavnike pomembnega dela civilne družbe, in upanje, da jih bo v prihodnje bolj aktivno vključila v odločanje o tej zelo pomembni prioriteti tako za vlado kot za vse naše prebivalstvo.
Kako živijo starejši Pomurci
ZDUS bo v okviru projekta Na zdravje s prostovoljci obiskal starejše v Pomurju in zbral podatke o njihovih vsakodnevnih potrebah, ki jim omogočajo samostojno in kakovostno življenje. Zbrani podatki bodo partnerjem v projektu omogočili zastavitev celovitega programa pomoči starejšim v Pomurju, v katerega bodo skušali zajeti vse generacije.
ZDUS in Pomurska pokrajinska zveza Pomurja Murska Sobota sta že usposobili večino koordinatorjev projekta v društvih upokojencev in prostovoljk. Te bodo obiskovale starejše in izvedle anonimno anketiranje starejših občanov na terenu. V prvi fazi bo anketiranih 1000 starejših različnih starosti, pridobivali pa bodo podatke o bivanju, izrabi časa in počutju starejših. Če vas bodo prostovoljke obiskale, organizatorji projekta prosijo, da jim prisluhnete in izpolnite anketo.
Proti koncu letošnjega leta bodo izvedli še raziskavo o potrebah starejših s kronično boleznijo, bolnih in invalidnih starejših ter njihovih družin na domu pa tudi o ponudbi storitev in identifikaciji ponudnikov laične pomoči med upokojenci.
Pomurska društva upokojencev že vrsto let sodelujejo tudi v programu ZDUS Starejši za starejše za boljšo kakovost življenja doma. Cilj projekta je skrb za stare nad 69 let. Obiskujejo jih prostovoljke in na terenu ugotavljajo, kako živijo. Njihov namen je, da pomoči potrebnim ponudijo in organizirajo pomoč. Če gre za lažje ali občasne oblike pomoči, kot so na primer družabništvo, občasni prevozi in podobno, pomoč opravijo kar prostovoljke. Če posameznik potrebuje več pomoči in mora biti ta strokovna, pa koordinatorji projekta po društvih z dovoljenjem posameznika potrebo po pomoči posredujejo strokovnim službam.
Včasih se pojavlja vprašanje, kaj pomeni za prostovoljke delo v teh projektih. Pomeni pomoč starejšim, istočasno pa tistim, ki nudijo pomoč, daje upanje, da bodo tudi oni dobili pomoč, ko jo bodo potrebovali.
