Ljudje in dogodki skozi čas
V Ljubljani je 3. novembra 1981 umrl književnik, urednik, prevajalec in politik Edvard Kocbek. Kot predstavnik krščanskih socialistov se je pridružil OF in leta 1942 odšel k partizanom. Po izidu zbirke novel Strah in pogum leta 1951 je bil več let politično osamljen. Leta 1975 je dal znameniti intervju o pobojih domobrancev po 2. svetovni vojni, leta 1964 je prejel Prešernovo nagrado.
Za 42. predsednika ZDA je bil 3. novembra 1992 izvoljen demokratski kandidat William Clinton z obljubo o spremembah po dvanajstih letih Reaganove in Busheve republikanske vladavine. Po štirih letih je bil znova izvoljen za ameriškega predsednika.
V Tel Avivu, glavnem mestu Izraela, je desničarski študent 4. novembra 1995 na mirovnem shodu ustrelil premiera Jicaka Rabina, ki je vodil šestdnevno izraelsko arabsko vojno. Bil je predsednik vlade in je s palestinskim voditeljem Arafatom sklenil sporazum o palestinski avtonomiji.
Prvič v 232-letni zgodovini ZDA je bil 4. novembra 2008 izvoljen temnopolti demokrat Barack Obama. Pred tem je bil pravnik s Harvarda prvi senator v Illinoisu. Na volitvah je premagal demokratko Hillary Clinton.
V bolnišnici v Kanižarici je 7. novembra 1944 umrl poveljnik glavnega štaba slovenske partizanske vojske in španski borec Franc Rozman, legendarni komandant Stane, ki se je ponesrečil pri preizkušanju orožja. Že 11. novembra istega leta so ga razglasili za narodnega heroja.
V Mariboru je 8. novembra 1999 umrl legendarni šestkratni nosilec olimpijskih medalj telovadec Leon Štukelj, ki je bil tedaj najstarejši olimpionik na svetu.
V Beogradu so 9. novembra 1456 po naročilu ogrskih zarotnikov ubili zadnjega celjskega grofa Ulrika II., ki je tam sodeloval s protiturško križarsko vojsko. Celjske posesti so deloma že prešle na Habsburžane.
Italija in Jugoslavija sta 10. novembra 1975 v Osimu sklenili sporazum, s katerim sta dokončno potrdili medsebojno mejo in druge sporazume.
Guverner Ilirskih provinc je 12. novembra 1811 preimenoval Centralno šolo v Ljubljani v akademijo s petimi fakultetami (filozofsko, medicinsko, pravno, tehniško, teološko).
Italija in Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev sta 12. novembra 1920 sklenili Rapalsko pogodbo, s katero je Italija priznala novo jugoslovansko državo, vendar je bila razmejitev v škodo Slovencev in Hrvatov. Pod Italijo je ostalo 323.000 Slovencev in skoraj 150.000 Hrvatov.
15. novembra 1898 je v Ljubljano pripeljal prvi avtomobil znamke Benz Comfortable. Njegov lastnik in izumitelj je bil podjetnik Anton Codelli. Tedaj je bilo na slovenskem ozemlju šele 19 avtomobilov.
21. novembra 1990 je na konferenci o evropski varnosti in sodelovanju v Parizu 34 držav podpisalo Pariško listino za novo Evropo. Isti dan so predstavniki NATA in Varšavskega pakta podpisali sporazum o odpravi konvencionalnih oboroženih sil v Evropi in o odpovedi uporabe sile.
V Dallasu v ZDA je bil 22. novembra 1963 umorjen 35. predsednik demokrat John Fitzgerald Kennedy.
General in pesnik Rudolf Maister je 23. novembra 1918 svojo vojsko razorožil in razpustil nemško varnostno stražo.
Papež Urban II. je 27. novembra 1095 pozval evropske vladarje in viteze na križarsko vojno proti Seldžukom, ki so vladali v Sveti deželi. Naslednje leto je bil drugi križarski pohod, ki se je končal leta 1099 z zasedbo Jeruzalema.
Jugoslavija je 28. novembra 1955 podpisala avstrijsko državno pogodbo, s čimer se je odpovedala ozemeljskim zahtevam do Avstrije. Pogodba Avstrijo zavezuje k zaščiti slovenske in hrvaške manjšine.
