Raziskovalka ljudskih pesmi in balad
SLOVENCI KREMENITI
dr. Zmaga Kumer
Etnomuzikologinja dr. Zmaga Kumer spada med tiste raziskovalce ljudskega pesništva, ki so se najbolj zapisali v slovensko zgodovino. Bila je cenjena doma in v tujini. Zapustila je obsežno delo: več kot 20 knjig in več kot 200 razprav v slovenskem in drugih jezikih, ki so namenjene strokovnjakom in širšemu bralstvu.
Zmaga Kumer je bila rojena leta 1924 v Ribnici, na ljubljanski filozofski fakulteti je najprej diplomirala iz slavistike in nato še na folklorno-zgodovinskem oddelku Akademije za glasbo. Leta 1955 je doktorirala na ljubljanski filozofski fakulteti s priredbo srednjeveških božičnih pesmi.
Od leta 1949 do leta 1988 je delovala na Inštitutu ZRC SAZU za slovensko narodopisje, kasneje je bila njegova častna članica. Na ljubljanski filozofski fakulteti in na Akademiji za glasbo je predavala etnomuzikologijo.
Največ je zbirala, zapisovala in raziskovala slovenske pripovedne ljudske pesmi, zlasti balade, ki jih je tudi klasificirala. Raziskovala je vsebino, obliko in slog izražanja v ljudski pesmi in jih primerjala s pesniškim izročilom drugih narodov (Balada o nevesti detomorilki). Za marsikoga bo morda nenavadno, da je raziskovala tudi slovenske mrliške pesmi.
Drugo področje njenega raziskovanja so bila slovenska glasbila in godčevstvo. Med drugim je opisala glasbo med rešetarji in lončarji v ribniški dolini in napisala knjigi Slovenska ljudska glasbila in godci ter Ljudska glasbila in godci na Slovenskem.
Vesti o ljudski pesmi je širila na mednarodnih kongresih in strokovnih prireditvah. Za radijske postaje v Sarajevu in Trstu je priredila več kot 300 oddaj slovenske ljudske glasbe. Raziskala je slovenske ljudske pesmi Koroške, Kanalske doline in Ziljske doline, kasneje še Dolnjega Roža, Spodnjega Roža in Podjune. Leta 1981 je po pripovedovanju domačinov v knjigi Od Dolan do Šmohorja opisala življenje Ziljanov.
Zbrala in uredila je več tematskih pesniških zbirk (Lepa si roža Marija, Oj, ta vojaški boben, Čez polje pa svetinja gre, Mi smo prišli nocoj k vam, Zlati očenaš, Je ohcet vesela) in sestavila nekaj pesmaric, na primer Eno si zapojmo. Bila je urednica Glasnika Slovenskega etnografskega društva. Med njena temeljna dela spadata tudi knjigi Vsebinski tipi slovenskih pripovednih pesmi ter Vloga, zgradba in slog slovenske ljudske pesmi.
Za svoje strokovno in neutrudno delo je prejela red dela z zlatim vencem, Murkovo priznanje, Herderjevo nagrado ter Zoisovo in Štrekljevo nagrado. Umrla je decembra leta 2008.
